Piše: Franc Bešter
Ta članek je v precejšnji meri odziv na prispevek Aleksandra Ranta v eni od zadnjih številk Demokracije (»Zaton Evrope je tik pred vrati«). Menim, da se zaton Evrope že dolgo dogaja, nekako od začetka prejšnjega stoletja, to, kar A. Rant imenuje »zaton«, je zame dokončni zlom. Mislim, da ta civilizacija že od začetka 20. stol. postopno propada, to propadanje ima več obrazov in se manifestira na več načinov: kot svetovna vojna, kot pojav zmotnih ideologij, revolucij in totalitarnih režimov, kot spolna revolucija, pojav hipijevstva, prebujenstva, kulturnega marksizma, globalizma… in vse to vidim kot civilizacijske zlome. To dogajanje v kulturi Zahoda zadnjih dobrih sto let pomeni rušenje nekdanjih vrednot in nekdanjega reda – tistega, kar je še omogočalo funkcioniranje te civilizacije v 19. stol. (čeprav je že takrat F. Nietsche zaslutil krizo evropskih institucij).
A. Rant tu vleče vzporednice s propadom Rima, in le-teh res ni malo: pomehkuženost, spolni razvrat, nizka nataliteta, razvajena mladina, izgubljanje vere, vdori barbarov, izprijenost političnih elit… . Strinjam se tudi s tem: vsaka civilizacija gre skozi več razvojnih faz (vzpon, kulminacija, zaton), in tako tudi naša. Pravzaprav bi jo lahko primerjali z organizmom: ta se rodi, raste, doseže višek moči in se potem začne starati, nazadnje umre. Gledano skozi to prizmo je propadanje civilizacije neogiben in tudi nepovraten proces, prav tako njen konec (smrt). Ali našo kulturo čaka nek nenaden, dramatičen konec, na ruševinah katerega se bo potem pojavilo nekaj novega, ali pa ji bo uspel nek mirnejši prehod v novo obliko civilizacije? To se je že v prejšnjem stoletju spraševal tudi Šri Aurobindo, a je to vprašanje puščal odprto.
Podobnosti z zatonom rimskega cesarstva: niso naključne, saj smo v veliki meri nasledniki (učenci) Grčije in Rima, vendar pa se je v naši civilizaciji v 16. stol. pojavil še en dejavnik, znanstvena revolucija, ki ni omogočila le njen vzpon, triumf Zahoda nad ostalim svetom, moderno tehniko, s katero je človek zavladal nad planetom, neštevilne udobnosti in blaginjo… . Tu sem že večkrat pisal o VRO (visoko razvitih orodjih). Ona pa so izvedla številne negativne učinke ne le na naravo, ampak tudi na družbo, in ti so začeli povzročati tudi propadanje. Način mišljenja in način življenja, kar vse zahtevajo in razvijajo VRO, se pravi tisto, kar je moderno dobo ustvarilo in kar jo ohranja: racionalistična znanja in materialistični način življenja. To dvoje je začelo povzročati odpad od krščanstva. Materialna blaginja in udobnosti: to je začelo povzročati pomehkuženost, in zlasti mlade generacije to jemljejo kot nekaj samoumevnega in kar bo trajalo večno, posledica sta splošna dekadenca in spolni razvrat. A to je tudi posledica permisivne vzgoje, ta pa je spet posledica pojava VRO v kulturi. Je posledica več dejavnikov: izgube smisla (življenja, trpljenja – izguba vere!), krize okolja, nevarni svet zaradi strahotnih orožij… . Otroci se staršem smilijo! Vse to je tudi močan vzrok za nizko nataliteto: kaj bi spravljali otroke na takšen svet te negotove prihodnosti in nesmisla!?
VRO so to civilizacijo pripeljala v neko slepo ulico, kar se tiče njene ekonomije, fizičnega preživetja njenih pripadnikov, tudi v demografsko zimo. Uničevanje narave, podnebne spremembe, omejenosti glede virov, energije… . Po tej poti ne moremo več naprej (stalna gospodarska rast), ne da bi vedno bolj ogrožali tudi sami sebe, obenem pa bi radi ohranili pridobitve, ki jih je omogočila tehnika, in iz teh zagat se spet skušamo reševati – s tehniko, s takšno, ki bo do narave, zlasti do podnebja, bolj prijazna.
Večina ljudi te kulture pa se ne zaveda, vsaj ne jasno, negativnih učinkov moderne znanosti in tehnike na družbo. To dvoje je povzročilo masovni ateizem, velik odpad od krščanstva, zaradi česar je zahodni človek izgubil dejavnik, ki naj ustvarja nek red, urejenost. Ali civilizacija lahko funkcionira brez tega? Noben živ organizem ne more, njegovo delovanje omogoča ravno to: njegova notranja zgradba, strukturiranost, neka urejenost. Neravnovesje v njem imenujemo bolezen. Zato stojim na stališču, da tudi civilizacija ne more uspešno delovati brez nekega reda v sebi. Problem je, da so VRO sprožila izginjanje, rušenje tega reda. Močan dejavnik ne-reda je razpadanje družin. Staranje organizma: propadanje celic. Družina: osnovna celica družbe! Velikanska kriza družine ni samo posledica velike moralne krize, ki je posledica ateizma, družino hočejo namerno uničiti, odpraviti tudi razna gibanja znotraj civilizacije (npr. kulturni marksisti, globalisti), a tudi ta so proizvod kulture Zahoda in moderne dobe.
Moramo zaključiti, da se bo zaradi negativnih učinkov VRO na naravo in družbo kriznost naše dobe samo še nadaljevala in stopnjevala. Zaradi vedno večjega moralnega propada in vedno hujše krize okolja pa se bo stopnjevala tudi nevarnost za razne vojne spopade, za porajanje novih in novih kriznih žarišč. Pravzaprav se danes to že dogaja. Vse skupaj je lahko uvod ne v zaton Evrope, ampak v dokončni zlom civilizacije – ki je iznašla zelo uničujoča orožja, ki se je razširila na ves svet. Zato si tretje svetovne vojne ne moremo privoščiti.
Moderno dobo imam za mrtvo, ne samo zato, ker se je v glavnem izčrpala v svojih možnostih in ker je njena ekonomija zaradi krize okolja zašla v slepo ulico, ampak tudi zato, ker je zaradi znanj, ki so to dobo ustvarila (VRO) postala doba kaosa in duhovne smrti. Če je zašla v splošno kriznost, je tudi zato, ker se ta civilizacija že nekaj stoletij razvija enostransko, predvsem v smeri VRO, in temu ustrezno so izobraženi in izvežbani tudi njeni pripadniki: predvsem v smeri (tehno)znanosti (fizika, kemija) in rokovanja z moderno tehniko. Paradoksalno: VRO so prinesla številne udobnosti in večjo učinkovitost, vendar pa je življenje z njimi postalo tudi bolj tvegano in nevarno, zato bi ta razvoj zahteval tudi dvig etične zavesti, racionalistična znanja te dobe pa so delovala ravno v nasprotni smeri, v njeno degradacijo. In tudi zato od tega »napredka« ni bilo takšne blaginje kot bi lahko bila, tudi zato so se vzpostavile velikanske in tudi krivične razlike v porazdelitvi družbenega bogastva. Nova oblika civilizacije? Prehod v novo (zrelejšo, naprednejšo) dobo? Mislim, da je danes to postalo nujno, poskušati izpeljati ta prehod, postavlja pa se vprašanje, na kakšni filozofiji in na kakšnih znanjih naj bi gradili novo civilizacijo. Ugotavljamo lahko, da je človek zaradi nekega razvoja tudi ogromno izgubil, preseči bi morali enostranost sedanjega človeka, da ne bo notranje izgrajen in streniran samo v smeri VRO. In kako premagovati racionalizem – kugo naše dobe? Moderna doba (od renesanse naprej) je začela postavljati Razum na prvo mesto, in Človeka v središče. Gre torej za zelo globinske zadeve, nanašajoče se prav na človeško dušo. Duša: treba bo začeti tudi z njo, kajti od renesanse naprej se človek vedno bolj in prekomerno ukvarja s svojo telesnostjo. Neka znanja in način življenja so pripeljala celo v njeno zanikanje. Premagati racionalizem: ker racionalizem zavrača, kar prihaja od Duha, ga premagujemo s tem, da to sprejemamo. To, kar daje Duh: to ni samo sebi namen, je dano zato, da bi v življenju našli pravo pot. Ta pa ni namenjena samo dobrobiti telesa, ampak še bolj duše, treba bo torej izpeljati revolucijo v načinu odločanja: odločanje ne samo s pametjo, ampak tudi s pomočjo Duha. Iz vsega skupaj pa sledi, da bo treba prevzeti nekatere elemente srednjeveške paradigme in v sebi izvesti globinske obrate: od antropocentrizma k teocentrizmu, od današnje pozunanjenosti k ponotranjenju, in s prvega mesta (v srcu) odstraniti Razum. Ta pot, ki zahteva odpoved in podrejanje neki višji volji in učenje visokega jezika Duha, npr. jezika videnj, je zahtevna naloga za vse življenje. Iz vsega pa je jasno razvidno, da te paradigme ni mogoče uvajati sistemsko in »z vrha«, po politični poti, lahko se začne le spontano dogajati, kot vedno močnejše družbeno gibanje, ki lahko postopno ustvari novo civilizacijo, takšno, ki bo tudi manj obremenjevala okolje kot sedanja kultura potrošništva, materializma, pohlepa, denarja in velikih materialnih vezanosti. Nova kultura odpovedi in sprejemanja križa (ne-bežanja pred trpljenjem) bo usmerjala ljudi k višjim (ne-materialističnim) ciljem.
Človek moderne dobe ima glavo napolnjeno z racionalističnimi znanji in s podatki za upravljanje tehnike, zato (hote ali nehote) vse to uporablja tudi za odločanje, usmerjanje v življenju, kar pa je zmota in velika napaka. Človek to vedno znova ugotavlja, tudi s težkimi posledicami, in zato v življenju ostaja brez gotovosti, notranje opore, usmeritve. Po-moderno (zrelejšo) dobo bo zato treba uvajati z znanjem, ki človeku to lahko daje, le-to je sicer v Svetem pismu, težava pa je v tem, da se je z razsvetljenstvom v tej civilizaciji pojavila neka spoznavno – miselna struktura, ki je virus kuge racionalizma, in ona je močno okužila naše možgane. Njena lastnost je med drugim, da povzroča ošibljenje vere in odpad od nje, in močno spreminja sprejemanje in razumevanje »knjige vseh knjig«, katere besedila postanejo arhaična, zastarela, težko razumljiva. Ona je postala »stari kvas, ki je izgubil svojo moč«, kot piše v eni od knjig RŽVB. V njih je vsebina Svetega pisma podana na nov način in v novi obliki, primerni človeku, ki je šel skozi razsvetljensko izkušnjo.
Zaton moderne dobe: ta se je začel že na začetku 20. stol., od tedaj naša civilizacija doživlja zlome, danes situacija na svetu omogoča, da doživi zadnji in dokončni zlom, ki je lahko apokalipsa za ves svet. Vidim samo dve možnosti: ta dokončni zlom ali čim hitrejši prehod k zrelejši civilizaciji, ki pa zahteva radikalno preobrazbo načina mišljenja in življenja.
