Zadnje dni precej spremljam, že zaradi narave svojega dela, vzorce obnašanja slovencev, ki jih prikazujejo mediji in njihove komentarje, ki jih je moč prebrati na raznih spletnih straneh, socialnih omrežjih in podobno. Žal zgrožen nad določenim delom populacije ugotavljam, da si v določenih primerih, velik del naših državljanov, enostavno ne zasluži naziva “državljan Slovenije”.
Pa da podkrepim svoje ugotovitve. V luči novega virusa, ki se počasi ampak vztrajno širi iz države v državo (naša pri tem ni nikakršna izjema) in demokratično izbrane nove vlade (ki bi sicer po mojem mnenju morala biti na oblasti že vse od volitev), se je naša država znašla v situaciji, ki ji do sedaj še ni bila priča. Če smo mislili, da nas bo virus obšel in, da bo letošnja pomlad pri nas predvsem v znamenju odstopa Marjana Šarca s premierskega stolčka in posledično vse politične kalvarije proti Janezu Janši, da bi uspel sestaviti vlado, v znamenju afer brez kakršnegakoli ozadja, umetno sproduciranih le za dosego cilja nekaterih “elitističnih upokojencev”, da v Sloveniji obdržimo režim, za katerega že vrabčki čivkajo, da je preživet in kjer se bodo lahko na socialnih omrežjih ter v “mainstream” medijih oglašale vse glave z neomejeno pametjo (ki pa jim vendarle sega le do EX YU), smo se krepko zmotili. Doletel nas je Covid-19.
Na tej točki se seveda pričakuje, da hitro odpadejo vse zamere med raznimi političnimi strujami, med poslanci, med podjetji, med državljani, sosedi, sprtimi zakonci, mačko in psom čez cesto ipd. ter, da vsi stopimo skupaj in se odgovorno in odločno (kot recimo 23. decembra 1990) postavimo za dobro našega naroda. Kot pa smo že vajeni in kot veleva nenapisano pravilo (razen v primeru z leta 1990), v Sloveniji to le ne gre tako zlahka. Po pogromu Šarčeve vlade in po vseh očitkih, ki so jih bili deležni tudi tisti, ki pri neuspehu komedijanta iz Šmarce niso imeli prav nič zraven, je seveda možnost za delo v dobrobit vseh nas, dobila druga opcija. Ker pa to določenim pač ni povšeči in, ker je tako zamajan njihov načrt za Slovenijo po vzoru Venezuele, bivše Juge in podobnih samouničujočih sistemih, mora na ta račun seveda vedno obstajati dežurni krivec. In kdo drug bi bil primernejši kot Janez Janša?
Poslušam in berem, kako je Šarčeva vlada padla zaradi Janeza Janše, kako je virus prišel zaradi Janeza Janše, kako država, poleg tega, da imajo niti v svojih rokah v zadnjih letih vsi ostali kot on, razpada zaradi Janeza Janše. Vse bolj ko to, pa je definitivno zanimiva le ena stvar, kako ta “črni vitez” kot ga poimenujejo nekateri, zadnjih 30 let zdrži vse pritiske, poniževanja, afere in še bi lahko naštevali… in odgovor je preprost, le ta pa nas vrne na začetek zapisa.
Če je kdo v tej državi, ki premore toliko odločnosti in odgovornosti, da ne pade po vsakem boju, je to zagotovo Janez Janša. Pa si za primer poglejmo nekaj zadnjih vlad. Kot po tekočem traku, so si sledili novi obrazi, ki so seveda z obljubami, ki so jih ponavljali kot šolarji, ki se doma učijo poštevanko, polnili prenekatere medije in ljudi navdajali z lažnim upanjem za boljši jutri. Seveda je od teh obljub ostalo komaj kaj in ko se je bližal njihov poslednji dan, se je izkazalo kakšni ljudje so te obljube izustili. Priča smo bili prelaganju odgovornosti, lažem pa vse do “jamranja” naših vodilnih, ki so še malo pred tem poniževali narod z ravno nasprotnimi zapisi. Kakršno je pač stanje duha v naši preljubi deželici se je na koncu vse končalo klavrno in novi obrazi so potonili v pozabo, povedano po domače, ker ni bilo po njihovo so odšli domov “tožit mamici”. Kje je tukaj odločnost in odgovornost?
Istočasno smo bili na drugi strani priča predlogom, nasvetom, odločnim potezam, brez nepotrebnih obljub in zavajanja s strani Janeza Janše in seveda stranke SDS. Poleg vseh obtožb, sojenj, denarnih kazni in celo zapora, ki ga je bil deležen novi premier, je na čelu s svojo stranko v svojem bistvu ostal trden, načelen, odločen in neomajen pri stališčih, ki jih zagovarja. To pa so vrline, ki jih na našem političnem parketu ni videti skoraj nikoli. V upanju, da bodo to prepoznali tudi v širši javnosti, sem pričakoval, da se bo mnenje večine ljudi končno nekoliko spremenilo. Pa se je še enkrat več izkazalo, da temu žal ni tako.
Gospod Šarec, ki se je, sicer na srečo, odločil NEodogovrno in NEodločno in s svojim odstopom skočil v prazen bazen na glavo (kaj drugega sicer od njega tudi ni bilo za pričakovati), je imel edinstveno priložnost, da se še v zadnjih izdihljajih svoje vlade, vseeno dokaže kot načelen in odgovoren človek ter sprejme tistih nekaj ukrepov, ki bi Slovenijo kar se le da, obranili pred virusom stoletja. Čeprav je na trenutke delovalo, da imajo določeni v tej državi vse niti v svojih rokah pa je bilo, kot že tolikokrat do sedaj, spet drugače. Kot je dejal Janša, se je še pred nastopom na vlado, zavzemal za več ukrepov, tesnejše sodelovanje z odhajajočo vladno garnituro in predvsem za začetek, vsaj za krizni sestanek, ki bi doprinesel k temu, da bi lahko bolje obvarovali naše državljane pred epidemijo večjih razsežnosti. Pa je, kot je to očitno v navadi velikega dela slovencev, Šarec poziv prezrl in ponovno deloval… tako je, neodgovorno in neodločno in to v trenutkih ko je to najmanj potrebno!
Na tej točki, kot lahko vidite, se določeni vzorci ponovijo. Ko spremljate zadnje dni obnašanje določenega dela državljanov, ki zaradi svoje odločnosti, da krizo s koronavirusom prebrodijo, stojijo s polnimi vozički v vrstah pred blagajnami in se množično na ta račun izpostavljajo okužbi ali pa ko “odgovorno” posedajo na popoldanskem soncu v polnih barih in kavarnah in se odločno požvižgajo na opozorila vseh, si nemalo kdo lahko le z odprtimi usti zamisli in samo debelo pogleda. Medtem se v ruralnem območju ljudje držijo zase, doma, spoštujejo odločitve, ki jih daje oblast in s tem pripomorejo k zdravi državi in samo nadaljujejo svoja trdna prepričanja ob katerih so zrasli in s katerimi so naši predniki nam in našim zanamcem dali možnost za razvoj. Vsi dobro vemo namreč, da brez zdrave kmečke pameti, svet ne bi obstajal dolgo. Na tej točki lahko ugotovimo, da si očitno odgovornost in odločnost v naši državi vsi razlagamo drugače.
Tukaj pa se pojavi še ena vzporednica. Janši nekateri očitajo konstantno volilno bazo. Ni skrivnost, da stranko SDS v največji meri volijo na podeželju in v primestnem območju, staro garnituro v preobleki novih obrazov pa v mestih. In če seštejemo dva plus dva, hitro vidimo, da odločno NEodločnost v veliki meri prejemamo s strani meščanov oz. tako imenovanih “višje rangiranih”.
Slednji pa nas (z nekaterimi izjemami!) peljejo v propad, v še večje število ljudi, ki v svojem življenju ne bodo uspeli ustvariti nič drugega kot mnenje, da se je treba upreti čemurkoli, kjerkoli in za vsako ceno in če to ne uspe, se bodo zabubali v svoje domove in jamrali, stokali ter se pritoževali in za svoje neuspehe obtoževali vse ki jim pridejo naproti.
Stanje duha torej. Odločitve. Odločnost!
Kateri način se vam zdi bolj sprejemljiv? Koliko ljudi lahko sprejme odgovornosti do sebe, drugih in se odločno zazre v boljšo prihodnost?
Kdo torej povzroča razpad s svojim načinom dela in razmišljanjem je kristalno jasno in ne, to ni Janez Janša, to ni SDS. To so nekateri, ki s svojo nesposobnostjo biti odločen, državo preobračajo v leglo “softičev”, ki so nesposobni sprejeti odločitev in odgovornost zase, kaj šele za vse ostale okoli sebe. To so nekateri, ki te značilnosti prikazujejo kot sprejemljive in v človeški naravi je, da se deluje po liniji najmanjšega odpora, zato te “novodobne socialne veščine” ostali z lahkoto sprejmejo za svoje. To so nekateri, ki nevede delujejo proti sebi in proti prihodnosti.
K sreči je prišel čas, ko bodo krize reševali tisti, ki že v svojem bistvu pomenijo in so čisto nasprotje zgoraj navedenega. Tisti, ki imajo hrbtenico, vidijo dlje od svojega žepa in ki jim je mar za našo državo! Ostanite zdravi.
DemokracijaSrečno nova vlada, srečno Slovenija!
