Piše: Mag. Mirko Macher
Ali sploh še lahko govorimo o globalnem družbenem redu, o sistemu vrednot? Kaj se dogaja in kaj vse bolj stopa v ospredje, ko mlada generacija prevzema dediščino: premoženje in oblast ostarelih prednikov, in ko se zaveda svoje moči: mladosti?
V globalnem svetu se umikajo ostareli multi milijarderji, ki so obogateli s svojim delom, z dediščino svojih ustvarjalnih in delovnih dedov in babic in političnih botrov – ki so obogateli z manipulacijami, vojnimi dobički, mafijskimi prijemi in korupcijo … Vse to bogastvo si obeta v naslednjih dvajsetih letih nova, sveža generacija, ki je bila prikrajšana za naravni razvoj, saj jim ga je prav odhajajoča generacija vzela brez njihovega privoljenja. Mnogi milijarderji, ki se ne morejo sprijazniti z naravnimi zakonitostmi, želijo za seboj pustiti upostošenje, propad človeške civilizacije nove dobe, ne glede na to, da bodo med njimi tudi njihovi potomci: super bogate nadnaravne elite. Žalostno! Cel svet vedno bolj prepoznava vpliv nenaravnega surogata sreče, denarja.
To ve tudi naš vrli predsednik vlade, saj je sodobni manager, ki je že preizkusil model privatizacije družbenega (ljudskega) premoženja – in uspel, – zaenkrat. Ni edini primer, v Franciji in drugod po svetu sodišča, kjer sodstvo še obvladuje vsakovrstne poskuse uzurpacije, tovrstne poskuse bogatenja onemogočajo. Vendar pa je mnogo lažje v nedemokratičnih družbenih sistemih, sploh pa v državah, kjer sodna veja oblasti ni sposobna opravljati varstvene funkcije, saj je sama tako ustrojena že od nekdaj …, med te sodi tudi levičarska nomenklatura, ki vlada v Sloveniji. Mehki prevzemi vsega tega bogastva, se tako dogajajo kontinuirano, po paroli: delu čast in oblast, že vsaj od leta 1918, ko je slovenska politika (sls) pokleknila pred delavsko avantgardo komunistične klike, usposobljenih elit t.i. rdečega plemstva iz monarhističnih ustanov akademij Kominterne. V Sloveniji torej vlada rdeči monarh, ki trenutno predaja slovensko monarhistično bogastvo in premoženje mladeži teh nedemokratičnih elit, mednje sodijo potomci golobov, musarjev, janullov, vatovcev, … več ali manj otroci očetov iz represivnih delavnic preteklega stoletnega režima.
Da je prenos premoženja lahko legalen le preko pravnega reda, torej sodstva, ne ustreza marksistični doktrini, ki je po prepričanju njenih protagonistov edina upravičena do vsega. To se dogaja povsod po svetu, v ZDA, EU, … le da je način prenosa levih ali desnih elit prilagojen oblastnim strukturam, ki so ustrojile prefinjen demokratičen sistem po svojem pojmovanju pravne države, s (pod)kupovanjem in/ali nakupom demokracije.
Discipliniranje ljudskih množic, ki so jim dale mandat vladanja, poteka po ustaljenem redu sile in nasilja, omejevanja svobode govora, po božjem reku: Moli/ pardon: Molči in delaj!
Sodobni državni managerji, ki niso prejeli dediščine svojih prednikov, in jim je dal v najem to pravico surogat pravne države/ Globoka država, za to uslugo pričakuje lagodno življenje rdečih elit, žigosanih z rdečo zvezdo, kar pomeni: Neodtujljiva pravica upravljanja demokratične države za večne čase, čeravno ne verujejo v posmrtnost.
Drage državljanke in državljani, kako prestopiti prag pravne države in vstopiti skozi vrata demokracije v novo dobo? Edina pot, na prvi pogled znana in od mnogih zasmehovana, je pot vzgoje in izobraževanja. Morda zgleda naivno, vendar zakaj ne bi Slovenija, dežela premnogih talentov, ne vzgojila nove generacije mladeži, ki bodo sprejemali v najmlajših letih napotila zdrave družbe od ljudi z znanjem in vero v prihodnost sodelovanja in sožitja.
Kako naivno, a ne?
Žal je vsakršna drugačna pot, pot pogube in propad civilizacije, pot razvratnih rimskih vladarjev. Enega, a ne prvega, ki vodi slovenski narod po napačni poti, si je privoščila tudi Slovenija.
