Piše: Franc Bešter
Orožje racionalizma je moderna znanost, le-to pa gradijo razne teorije, jezik enačb pa je njeno orožje, se pravi, da so enačbe najmočnejše orožje racionalizma. S tem pa v naših časih prihaja satan, hrani nas z racionalizmom, tako, da nas npr. preko interneta hrani z lažnimi teorijami.
O tem sem že nekaj pisal, zato ne bi preveč ponavljal, tu bi rad opozoril na eno teorijo in na eno enačbo, ki je za mnoge še vedno »najslavnejša enačba znanosti«. Le-to velja omeniti tudi zato, ker na njej temeljita atomska bomba in jedrski reaktor, oboje pa je danes spet postalo aktualno, nekateri namreč rožljajo z jedrskim orožjem, ki lahko uniči civilizacijo, medtem ko jo jedrski reaktor lahko rešuje – pred podnebnimi spremembami. Gre seveda za rezultat specialne teorije relativnosti – vse skupaj je lahko poučno tudi zato, ker se lahko iz tega marsikaj naučimo: na kakšne (različne) načine je mogoče razumeti enačbe, kako lahko neka teorija tudi zavaja, ljudi desetletja drži v zmoti, se pravi, zakaj je »lažna«, in lahko tudi ovira nadaljnji razvoj znanosti. Znanost pa še vedno širi obzorja, npr. astrofizika, najnovejši teleskop je pogledal na same začetke vesolja, in odkrili smo črne luknje, tako da je teorija relativnosti postala zastarela.
Enačba E=mc2
Ta enačba je izvedena iz enačbe m=m0/(1-v2/c2)1/2. Iz te enačbe sledi, da je hitrost svetlobe nemogoče doseči, preseči, ker se z večanjem hitrosti veča masa (vztrajnost) teles – ker se energija nalaga v maso. In obratno: masa se lahko spreminja v energijo – po enačbi E=mc2. Vsaj tako nekako vse skupaj razume večina ljudi in celo večina poklicnih fizikov. Bistven dosežek specialne teorije relativnosti naj bi bilo ravno odkritje te zakonitosti. Da, to enačbo ima večina za naravni zakon. Toda ali gre pri fiziki res za to: za odkrivanje naravnih zakonov?
Na primeru te enačbe nameravam prikazati, da to ne drži, da tako nanjo gledamo zaradi svojega racionalizma, ki je kuga naše dobe. Racionalizem postavlja Razum na prvo mesto, iz tega potem izhaja neko razumevanje (filozofija, način mišljenja), po katerem Razum lahko spozna resnico, se pravi odkriva naravne zakone takšne kot so. In ker ima enačbe za naravne zakone, jim začne pripisovati tudi stvari, ki jih v resnici ne premorejo, odtod tudi to (lažno, zmotno) razumevanje enačbe m=m0/(1-v2/c2)1/2. Mnogi bodo tu rekli: ta enačba je pravilna, saj je vendar dokazana. Pri pospeševanju delcev v trkalniku se njihova masa res veča na ta način, kot opisuje enačba. Dejstvo je, da tam hitrost svetlobe res ni mogoče doseči in jo preseči, in takšno je nedvomno tudi vesolje: hitrost svetlobe je v njem skrajna meja. Tu nameravam prikazati, da se energija ne nalaga v maso, da se masa, obratno, ne pretvarja v energijo, in da vesolje ne pozna »omejitve hitrosti«.
Akcelerator (trkalnik) in vesolje
Vse te zmote glede enačb izhajajo, po mojem, iz dvoje dejstev: ker je v osnovi fizike racionalistična filozofija, in ker gre pri fiziki za pogled na naravo skozi prizmo orodij (eksperimentiramo z orodji, merimo z orodji…), in tako smo tisto, kar se dogaja v nekem Orodju, v stroju (napravi, pospeševalniku), to pa je »povečevanje mase«, prenesli na celotno naravo (vesolje). Dogajanje v trkalniku: povečevanje mase (vztrajnosti) delcev, ki jih pospešujemo? Pokazati hočem, da to povečevanje ne more biti absolutno, je samo relativno, je neke vrste paralaksa, posledica našega opazovanja nekega sistema, v katerem so razmere zaradi njegove velike hitrosti (glede na nas!) navidezno spremenjene, pospeške v njem vidimo kot vedno manjše (ob isti potisni sili!), kar si potem razlagamo kot povečanje njihove inercije. Toda bodimo pozorni: v enačbi m=m0/(1-v2/c2)1/2 se masa veča z večanjem hitrosti! Gre nujno za hitrost nekega gibanja, vsako gibanje pa je zgolj relativno. Enakomerno in premočrtno gibajoč (inercialni) sistem ima neko (relativno) hitrost gibanja glede na nek (spet relativno) mirujoč sistem, in tudi ta gibajoči se sistem lahko spremenimo v mirujočega, če se začnemo gibati z isto hitrostjo v isti smeri. Če nekaj pospešujemo kot se pospešuje raketa, ves čas pospešujemo samo »mirovno maso« in le-to (vsaj teoretično) lahko pospešimo do in preko svetlobne hitrosti!
Moram priznati, da je meni osebno še vedno neka uganka, zakaj fiziki vseh teh dejstev že zdavnaj niso spregledali. A slej ko prej bodo morali spregledati (nekateri so že, levi oz. »rdeči« fiziki pa nočejo), kajti glede na nova odkritja v vesolju, supergostih objektov z neznansko maso (nevtronske zvezde, črne luknje), bo treba opraviti z »omejitvami hitrosti« v njem, ker tisto, kar kroži okoli njih, nujno mora krožiti z nekajkratno hitrostjo svetlobne, to izhaja že iz znane Newtonove enačbe za gravitacijo: F=&Mm/r2. Fiziki nadalje priznavajo teorijo o big-bangu, ne pa nadsvetlobne hitrosti. Spet protislovje! Če izhajamo iz »velikanske eksplozije« kot začetka vesolja, so takrat morale biti hitrosti spet velikanske, mnogo večje od svetlobne.
Seveda iz vsega nujno sledi tudi nek drug pogled na znano enačbo E=mc2. Iz nje ne sledi, kot si predstavlja večina ljudi, da se masa spreminja v (čisto) energijo. Energija se ne nalaga (spreminja) v maso, zato tudi obratno ne velja. A to sledi tudi iz dejstva, da »čiste« energije ni, saj fizika definira energijo kot lastnost (sposobnost) nečesa vztrajnega v gibanju (W=1/2mv2). Masa ostane masa, ena lastnost (pasivnost, vztrajnost) se ne preobraža v neko drugo kvaliteto (aktivnost, energijo). To ni v moči enačb, da bi razkrivale take kvalitete materije, one govorijo le o abstraktnih odnosih med količinami. Tako enačba E=mc2 pove le, kakšna količina energije je vezana na maso m. Naše (zmotno) gledanje na te formule je sad našega racionalizma: ker jih imamo za naravne zakone, jim pripisujemo tudi stvari, ki jih ne zmorejo.
Splošna relativnost (teorija gravitacije)
Specialna relativnost velja samo za inercialne sisteme, splošna hoče za vse, in vključuje tudi specialno relativnost. Ona hoče predvsem pojasniti gravitacijo, ne z neko silo, ampak z ukrivljenostjo kontinuuma prostor-čas. Planeti krožijo okoli zvezd zaradi ukrivljenosti prostora. Nujno je treba nekaj reči o tej teoriji, kajti ona se na internetu oz. na you tubu morda še največ prikazuje, in ker gre za gibljive slike, ima to še večji vpliv na gledalce oz. na množice. Navadno se prikaže, kako neka masa (telo, zvezda, planet) deformira, ukrivi kvadratasto mrežo prostora, na ravnini se pojavi udornina, najbolj jo seveda ugreznejo najbolj gosti objekti (črne luknje), kjer ta mreža strmoglavi v pravo brezno. In prepričan sem: večina gledalcev si predstavlja, da zdaj vedo, zakaj gre pri gravitaciji. In mnogi (tudi fiziki) imajo to teorijo za dokazano, torej za pravilno, saj gravitacijsko polje ukrivi svetlobni žarek, torej je prostor tam res ukrivljen! Toda, ali je to res? Osebno mislim, da to ni dokaz, gravitacija ukrivlja svetlobo (gre za t.i. »lečenje« v vesolju) iz enostavnega razloga: ker imajo tudi fotoni neko maso (m=hy/c2) in zato predstavljajo nek šibek izvor gravitacijskega polja in polje zvezde jih zato privlači.
Splošna relativnost je, po mojem, tudi eden glavnih razlogov, da fiziki nočejo, kljub očitnim dejstvom, priznati možnosti nad-svetlobnega gibanja. Specialna relativnost je namreč del te teorije, in splošna relativnost gradi med drugim tudi na postavki, da je hitrost svetlobe največja možna hitrost v vesolju. Če bi obstajale večje hitrosti, bi se informacije lahko prenašale hitreje od svetlobe, in ta teorija gravitacije bi izgubila svojo veljavo. In enkrat jo bo zagotovo izgubila, saj so astrofiziki v vesolju opazili in potrdili obstoj objektov, hitrejših od svetlobe, in naredili smo fotografijo črne luknje. Priznavati obstoj črnih lukenj in ne priznavati možnost nadsvetlobnih hitrosti pa je protislovno!
Specialna teorija relativnosti, ki jo ima večina fizikov še vedno za »dokazano« in »pravilno« (tudi zato, ker imajo miselne šablone v glavah ljudi svojo vztrajnost!), sicer marsikaj pojasni, dobro opisuje dogajanje v trkalniku, a je neuporabna v vesolju, in glede na današnja spoznanja o njem je zastarela. Ali ni vesolje tudi čudno, majhno, omejeno, če hitrosti v njem omejimo na c? Glede na strahotne razdalje vesolja je ta hitrost zelo majhna: pomislimo, da je povprečni premer galaksije 150 000 svetlobnih let (in galaksij je na milijarde!), se pravi, da svetloba od enega do drugega njenega roba potuje 150 000 let. Na teh razdaljah je gibanje svetlobe skoraj mirovanje: zamislimo si nekaj metrov veliko fotografijo galaksije in nanjo položimo svoj prst in z njim posnemamo svetlobo. Naš prst bi rabil 150 000 let časa za to potovanje, se pravi da bi na sliki praktično miroval.
Povzetek
Racionalizem vodi v ateizem, pojav masovnega ateizma v civilizaciji pa ni brez posledic – tudi ne za njeno ekonomijo in politiko. Zato si je nujno ogledati njegove značilnosti in način širjenja te kuge med množicami. Glede tega bom, kot tu že večkrat, izhajal iz resnic knjig RŽVB, tukaj sem precej pisal o teorijah moderne znanosti, kajti le-te in enačbe ter formule predstavljajo virus te kuge.
»Racionalizem je od kneza teme… . Hudič hrani stvarstvo z racionalizmom«. Vse to je tudi logično, če je racionalizem smrtonosna kuga za dušo. Satan hrani človeštvo z racionalizmom tako, da ga hrani z orožjem racionalizma, ki je znanost naše dobe: »Lažna modrost je stvarstvo pripeljala v satanove mreže«. Naša znanost je (v očeh Boga) »lažna«, se pravi, da v njej ni resnice (o tistem, kar hoče pojasniti) – torej so vse tiste teorije, iz katerih ona je, lažne, in naslednji stavek to potrdi: »Lažne teorije in razlage so za vas strupena hrana«. Satan hrani ljudi z racionalizmom tako, da jih hrani s teorijami, ki izvirajo iz racionalizma«, in Jezus nas v Sporočilu RŽVB svari pred tem: »Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma«. Teorije so za samega Boga »voda«, v njih torej ni resnice, in v tem prispevku sem skušal pojasniti predvsem to – zakaj to drži.
Tisto, kar se množicam danes daje po internetu (znanstvene teorije, razlage), torej v končni fazi prihaja od satana, in pri vsem skupaj gre za racionalistični filozofijo, ki vodi v ateizem, ker večina ljudi vse to razume nekako tako: vse na svetu, v naravi, v vesolju, si je mogoče pravilno razlagati brez Boga. Jezus opozarja: »Če te kdo zapelje z racionalistično filozofijo, ki temelji na načelih tega sveta, se bo v tebi kaj hitro ugnezdila kača«. In še: »V vaših dneh je satan poslal v svet lažne preroke, ki so racionalistični filozofi vaše dobe«. Tudi Einstein je bil nedvomno racionalističen filozof. Ali ga potem moramo imeti za lažnega preroka, ki ga je v svet poslal satan!?
