Piše: Jurij Kreutz
Priznati moram, da sem po zadnji nedelji tako razočaran in besen, da to že ni več zdravo!
Predvsem, ker ugotavljam da Slovenci nismo ravno cvet inteligence in da smo za vso letošnjo politično norost v veliki meri krivi kar sami- torej vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Realno gledano se zdi da sta v Sloveniji 2 skupini državljanov, če odmislimo tiste , ki so popolnoma apolitični ali se bojijo opredeliti zaradi strahu, ki se vleče še iz pretekle ureditve ali tudi zaradi strahu, ki je povezan z aktualno vlado.
Prva skupina so letošnji zmagovalci, to so somišljeniki levih strank, ki pijani od zmag, postajajo vedno bolj radikalni.
Držijo se načela, da cilj posvečuje sredstva – za dosego ciljev so pripravljeni dobesedno storiti vse, pa čeprav je to skregano z etiko, velikokrat pa tudi z zakoni.
Pa saj to ni pomembno (bi rekel Golob)- ko bomo zmagali bomo spremenili zakonodajo in vse kršitelje oprostili in celo nagradili.
Druga skupina so somišljeniki desno usmerjenih strank, ki pa, kot da se bojijo biti prave desne stranke stalno rinejo nekam v sredino. V kakšno sredino lepo vas prosim- te v Sloveniji enostavno ne bi smelo biti, tako kot že večkrat dokazano, ne more biti sodelovanja med to skupino desnih s ponosnimi nasledniki.
Ni mi jasno, kako v Ljudski stranki in v Novi Sloveniji tega ne prepoznajo in bi se še kar povezovali- s kom že- s tistimi ki nas imajo za fašiste, mračnjake, za katere predstavljamo vsi desno usmerjeni »zlo«?
Bolj razdvojena, kot je sedaj, naša družba tako ali tako ne more biti- kaj bi bilo torej narobe če bi si enostavno priznali, da se Slovenci dejansko delimo v dva bloka:
Levega … s strankami ponosnih potomcev komunistov in
Desnega …z krščansko- socialnimi ter z liberalno- ljudskimi demokratičnimi strankami
Pa še malo k nedeljskim rezultatom.
V tej referendumski kampanji se je pokazala neumestnost pristopa vseh treh desnih strank …SDS, SLS in NSI.
Tonin bi sedaj delal analize tam, kjer je pravzaprav vse jasno.
Predvsem mislim, da bi se moral naučiti igrati bolj kolektivno, ne pa zaradi parcialnih interesov celo ne sodelovati v referendumski kampanji, ter tako pustiti na cedilu celotno slovensko desnico.
Ali je pozabil svoje desno poreklo in (po zadnjih sporočilih) že odkrito išče izgovor za sodelovanje z koalicijo- to se mi zdi tako sprevrženo, kot če bi NSI enostavno utopil v Svobodi kot sta naredila Šarec in Bratuškova.
Da eksplicitno ne želi več sodelovati z J. Janšo je noro pa tudi nehvaležno, saj mu je ravno Janševa vlada omogočila, da se je s svojimi ministri afirmiral!
Gospe L. Novak, ki ji je »desnica« omogočila udobno službo v Bruslju, pa lahko rečem le- sram vas bodi! Kdo vas je pooblastil, da dajete izjave v imenu cele Slovenije? Kako bi se slišalo, če bi vam jaz rekel: »utihnite že enkrat in vsa Slovenija vam bo hvaležna«?
SDS in SLS pa bi se tudi morala zavedati, da slovenski volivci načeloma ne potrebujejo širokih vsebinskih razlag- čeprav so tudi te pomembne, ampak pogrešajo neposredno obliko prepričevanja, če že ne v vseh vaseh in trgih pa vsaj v večjih mestih .Manjkalo je obveščanje z nazornimi plakati in pisno jasno in kratko obveščanje na domače naslove.
Če bi se držali tega, potem se mi ne bi moglo zgoditi, da mi je kolega , ki sem ga poučeval o tem, zakaj in kako je treba glasovati, naslednji dan rekel, da sem ga napačno usmerjal, saj je vendar dobil pošto, kjer je jasno pisalo, da je pravilna odločitev le… 3x ZA.
V tej kampanji preprosto ni bilo začutiti moči in organiziranosti SDS, kot tudi ne pregovorne razširjenosti ljudske stranke v lokalnih skupnostih. Zatajile so torej tako organizirane desne stranke, kot tudi vsa t.i. desno usmerjena civilna družba s slovensko Cerkvijo na čelu.
Premnogi Slovenci se zato počutimo opeharjeni!
