Piše: Franc Bešter
Kaj se dogaja s civilizacijo Zahoda? Mnogi govorijo o njenem zatonu, redkejši, da je le v trenutni krizi, še manj je takih, ki verjamejo v njen večni obstoj in neomejen napredek. Vendar, do zdaj je še vsaka civilizacija propadla, s tem seveda ni nujno, da so propadli vsi njeni dosežki – mnoge so s pridom uporabile naslednje kulture.
Razvoj in propad civilizacije je neko dogajanje v zgodovini, vsako dogajanje pa je nekaj silno kompleksnega, tako, da tu lahko podamo le neko interpretacijo, nek fragment, ki je povrh še močno osebno obarvan. Tudi ideološko: politična levica gleda na zgodovino drugače kot desnica. Kako gledamo na vzpon (propad) civilizacije, je močno odvisno tudi od našega pojmovanja civilizacije, in tu so razlike med levico in desnico velike! V naši dobi, ko je močno prevladal materialistični duh časa, značilen za levico (levi liberalizem), torej za ateiste, je močno prisoten tudi nek pogled, po katerem je civilizacija predvsem stanje čim višje gmotne blaginje, telesnih udobnosti, možnosti zabav, uživanja…, in tako se pojmuje tudi njen »napredek«. Za desnico, ki prisega tudi na krščansko tradicijo Evrope, pa je bistvo civilizacije nekaj drugega: je nek red, urejenost, ljubezen med ljudmi, etika, dosežki v kulturi, duhovni napredek… . Vse te stvari so tudi predpogoj za uspešno zadovoljevanje telesnih potreb. Da, na teh dveh točkah, v pojmovanju civilizacije in pojmovanju svobode, prihaja med drugim do velikih razlik med politično levico in desnico. Za levico je »svoboda« predvsem v ekonomski svobodi (čim več imaš npr. denarja, bolj si svoboden: več denarja odpira več vrat!), medtem ko je za pravo (pristno) desnico resnična svoboda tista, ki jo je oznanil Jezus: gre za notranjo svobodo, za osvobajanje človekove duše v Bogu. A za tiste, ki pripadajo (temu) svetu, za materialiste, je vse to nesmisel.
Se pravi, kako bomo videli današnje stanje in dogajanje v tej civilizaciji (Zahoda), je močno odvisno od tega, s katerega vidika gledamo nanj, in predvsem: ali pogledamo nanj skozi levičarsko ali desničarsko ideološko prizmo. Z materialističnega zornega kote je situacija kar ugodna in daleč od propada: tej civilizaciji je predvsem po zaslugi znanstveno-tehničnega razvoja (v katerem je bila Evropa prva in dolgo vodilna), uspelo ustvariti veliko blaginjo svojim pripadnikom, res pa je, da se zadnja leta iz znanih razlogov tu marsikaj podira in nazaduje. Evropa ni več »center sveta«, pojavljajo se drugi centri, Kitajska ima ambicijo, da postane ta center. A kljub vsemu: za »tretji svet« je Evropa še vedno »raj«, v katerega si želijo priti milijoni, stotine milijonov.
Kakorkoli že, ta civilizacija (Zahod) se že kakšnih 200 let razvija enostransko, predvsem v smeri (tehno)znanosti in tehnike, in za večino je to nekaj samoumevnega. Ta napredek bi zahteval tudi dvig etične zavesti, a se je žal dogajalo ravno nasprotno: znanost in tehnika sta nas zapeljali v racionalizem in materializem, kar oboje vodi v ateizem, ta pa je vodil v rastočo duhovno in moralno krizo. Posledica je neko tragično dogajanje v tej civilizaciji, polno kriz in katastrof, ki ga lahko spremljamo nekako od začetka prejšnjega stoletja: prva svetovna vojna, komunistična revolucija v Rusiji, velika gospodarska kriza, druga svetovna vojna in širjenje komunizma po svetu. To dogajanje je odločilno pripomoglo, da je tudi pri nas komunizem zavladal za več desetletij, ta dediščina nas še vedno tlači. In nas bo še dolgo.
In zadnja leta se razne krize kar vrstijo: finančna, migrantska, koronakriza, zdaj še ukrajinska. Vojna.
Posledica masovnega ateizma je kaos v družbi, ravno kaos pa je, kot kaže zgodovina, močan sprožilec za vojno, ki pomeni rušenje in uničevanje civilizacijskih dosežkov. Zato sem prepričan, da trajna civilizacija lahko gradi samo na duhovnem temelju. Še bolj natančno: začne se lahko le na področju notranjosti ljudi, njihovih duš, v srcu človeka. Duh je namreč tisti, ki generira človeške misli, ne možgani, človek z izgrajeno dušo bo sposoben misliti konstruktivno in tako tudi delovati, z drugimi so-delovati, pri ruševinah v duši pa se bodo nujno pojavile tudi razpoke in ruševine v medčloveških odnosih, nazadnje se bodo v ruševine spremenili tudi naši dosežki. In »progresivna ideologija«, kakršna se danes širi po Zahodu, povzroča ravno to: duše ljudi spreminja v ruševine.
Če torej pogledamo na današnjo civilizacijo z vidika reda, urejenosti, duhovnega napredka človeka, lahko ugotovimo veliko nazadovanje, propad, pravo katastrofo. V njej je zavladalo stanje divjine in opustošenja.
