Piše: Peter Zidar
Gotovo je hvalevredno vsako prizadevanje za spravo. Toda kaj, ko tisti, ki so v potokih prelivali kri bratov, ostajajo pri svojem neizprosnem stališču, daleč od pomisli o spravi. Ob odkritju grozot Hude jame so imeli lepo priložnost, da se nekako izvijejo, češ da za take stvari vsaj mlajša generacija ni vedela, a kaj, ko je predsednik Türk samo streljaj od Hude jame ostal brez srca z besedami: “To je drugorazredna tema!” Ob tej povedi mi prihajajo na misel besede člana Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije tov. Milovana Đilasa – Đida: “Volim, da ubijem!” Tov. Mitja Ribičič – Ciril je malo pred smrtjo izjavil – povzemam po časopisu Delo -, da kdor se čudi tem stvarem, ne ve, kaj je revolucija! Pa vendar: G.-J. Danton, eden od vodij francoske revolucije, je dejal: “Bolje biti giljotiniran, kot giljotinirati!” (Krščanska drža v genih!)
Ja, ljudje prihajamo na svet z določenim genskim zapisom. Tudi živali. In čeprav sta si veverica in podlasica na zunaj kolikor toliko podobni, pod kožuščkom pa z enakimi organi, prva gloda lešnike, druga grize vratove. Tudi med ljudmi so podobne razlike. Velika večina ne posnema Kajna, neka gensko pogojena skupina – v psihiatriji označena kot disocialci – pač. Disocialci nimajo nikakršnjega sočutja do vsega živega, kar je izven njihovega ozkega socialnega kroga. Za njih je – recimo – zažig človeka samo zanimivo razburljiv dogodek. Teh ljudi je malo, toda kaj, ko so prepotentni in so se dokopali do ključnih vzvodov v vseh podsistemih družbe. In premalo razsodna množica jim kar sledi!
Ni zgolj grozota Hude jame, je še na stotine drugih, med njimi Široki potok, kjer so klali tudi dekleta, tudi mladoletnico, pa logaška klavnica, kjer so obešali žive ljudi na kavlje, strašne krike bolečin pa je pred klavnico zakrival tov. M., virtuoz so mu rekli, z igranjem na harmoniko. Dr. Cene Logar, glavni organizator revolucije med Dobrovo in Šentjoštom ter Polhovim Gradcem in Horjulom, doktor filozofije, marksist, stalinist: “Osnovni mehanizem Golega otoka je v naši družbi v prikriti obliki ostal do današnji dni. Kjer ima oblast v rokah le ena stranka, ima dejansko oblast njena policija. Policijska država. Totalitarizem.” In: “Vedno bolj se je v meni krepil občutek, da delujejo v naši družbi skrite demonske sile.”
In kaj nam preostane zdaj? Čakati na nestabilne razmere, kar v Putinovi režiji ni nemogoče, in se maščevati? Ne, kaj takega vsaj kristjani takoj odmislimo! Torej: treba je s temi ljudmi nekako v miru in nujnem sodelovanju živeti. Treba je imeti “pogum jasne besede”, kot je zapisal kardinal Rode, vendar ob pravi priliki in ob pravem času. Ne obregajmo se ob npr. groteskne proslave v Dražgošah, ampak pripravimo žalne spominske slovesnosti na moriščih nacistov, komunistov in drugih fašistov. Pri besedi partizani pa bodimo previdni! Niso bili vsi partizani krvavoroki komunisti! V Krimski jami so med drugimi, tudi otroškimi, našli truplo partizana, ki očitno tega v nebo vpijočega nasilja ni prenesel. Vemo tudi, da so krščanskosocialistični aktivisti na skupnih sestankih obsojali morijo, vendar so jih potem na samem komunisti utišali s stelom v tilnik.
Zgledujmo se po predsedniku Pahorju in nadškofu Stresu, ki sta dopoldne spoštljivo obiskala morišče v Rogu, popoldan pa še Frankolovo, kjer so nacisti obesili sto domačinov. Spodbuden je tudi spravni stisk rok predsednika države Boruta Pahorja, vnuka primorskega partizana, in predsednika vlade Janeza Janše, sina domobranca, ob robu brezna smrti v Kočevskem Rogu.
Sicer pa: “Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega.”
(Preminuli papež Benedikt je skrbno razdelal, kaj je naloga politike in kaj Cerkve.)
Nov, boljši red zahteva najprej novega, boljšega človeka. Izoblikovati ga moramo najprej sami iz sebe …, ja, če bomo zmogli.
Peter Zidar, Logatec, 22.1.2023
