Piše: Franc Bešter
Pri levici gre večinoma za neverujoče, za ateiste oz. za bolj šibko vero v kakšnega boga, gre tudi za panteiste (bog je narava), mnogim so tudi ljudje bog. Pri desnici pa gre večinoma za krščansko verujoče ljudi. Od tod pa izhajajo tudi razlike, lahko zelo velike – razlike v vrednotah, etiki, v odnosu do življenja, v načinu življenja, iz vsega skupaj pa potem politične razlike, med obema taboroma. Pri nas pa vse skupaj močno obremenjuje še (pol) pretekla zgodovina, ki še vedno ni razčiščena, mrtvih še nismo uspeli pokopati in se ne spraviti. Vendar pa nasprotja in sovraštva ne izhajajo samo iz tega. Ta problem je treba osvetliti še z metafizičnega vidika, če naj bi ga res globinsko razumeli. V ta namen bom navedel dva stavka iz evangelija: »Zato vas svet sovraži, ker niste od sveta. Če bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil«. Niste od sveta: človek ni od (tega, materialnega) sveta po svoji duši (duhu). Svet: tisti, ki so od sveta, sekularni. Biti od sveta: mu pripadati, mu biti privržen. In tisti, ki so od sveta, sovražijo tiste, ki niso od sveta. Vzpostavlja se pa simpatija (ljubezen) med tistimi, ki so od sveta. Tu vidimo vzroke nasprotij med levičarji in desničarji, med njimi se vzpostavlja simpatija in antipatija.
Od kod ta antipatija? Levičarji (tisti od sveta) so privrženi materialnemu svetu, temu svetu pripadajo, gre za materialiste, za duše, ki so se predale materializmu – s tem, da so se oprijele tega, kar jim svet ponuja. A s tem so izgubile sposobnost presojati duhovno in se jim vse verske (metafizične) stvari zdijo nesmisel. Ne razumejo tistih, ki »niso od sveta«, nesprejemljiv jim je njihov način življenja, njihovo mišljenje in govorjenje jim je moteče. In ob vsem tem morajo sebe postavljati pod vprašaj, iz vsega skupaj se potem rojevajo nasprotja, lahko celo sovraštvo.
Seveda je to zelo grob pogled na ta problem, stvari so v življenju zelo kompleksne, in ljudi ni mogoče razdeliti na dva monolitna pola. Vsak človek je uganka in svet zase, tudi znotraj levice so velike razlike, prav tako znotraj desnice. Vendar so problem radikalizirani ljudje, v zadnjem času se govori o radikalizirani levici.
Levica je v sodobnem svetu postala zelo močna, ker našo dobo med drugim označujeta tudi racionalizem in materializem, ki vodita v ateizem. Racionalizem: postavljanje Razuma in Človeka na prvo mesto. V tem vidim izvor in jedro problema, tudi izvor radikalnih idej. Človek s tem hoče postati nekakšen bog, od tod pa potem izhaja ta pohlep po Oblasti, prav malikovanje Oblasti. Zato je levičarjem Oblast tako sveta, ta sveti cilj pa potem posvečuje tudi sredstva za njegovo doseganje. Greha, krivde se pri tem ne priznava, sredstev se ne izbira, hodi se preko trupel. In zato je levičarjem izguba Oblasti tako nesprejemljiva, prav tragična.
Dva silno različna politična tabora: gre za večni boj med zemeljskim in nebeškim mestom, ki se odvija skozi vso človeško zgodovino.
Franc Bešter, Zg. Besnica
