Piše: Jožef Praprotnik, Jesenice
Miroslav Potočnik iz Kamnika je 24. avgusta na moj sestavek s tem naslovom v Nedeljcu krepko doložil in pri tem ni izbiral besed, da me pred bralstvom ne bi zasramoval. Ve celo več o meni, kot jaz sam, pa tudi bolj pameten je kot Google, zato ga bom vnaprej imenoval Vsevedi.
Pa lepo po vrsti. Vsevedi Mirkec pravi, da sem se z veliko vnemo zavzemal za upravičenost tedanje kolaboracije s prisego domobrancev s tem pa za rehabilitacijo fašizma, ki je leta na pohodu okoli nas, potem pa pravi še, da tudi moj zadnji sestavek govori le o negaciji povojne komunistične oblasti s prenašanjem vsega zla iz roda v rod z iskanjem novih krivcev za današnje stanje po osamosvojitvi v RS z obsodbo novih zvestih naslednikov komunistov. Vsevedem Mirkecu moram priznati bogat besedni zaklad in to, da najde v mojem prispevku tudi tisto, kar nisem napisal, pa zdaj najprej malo o tem. Nikoli nisem zagovarjal kolaboracije in rehabilitacijo fašizma, ki je bosa, kot vse njegove trditve, sem pa poskušal razumeti nastanek vaških straž in kasneje domobranstva, ki ima prizvok nekaj slabega, kar so nam vcepljali v glave od leta 1945 naprej. Pa naj tako napišem: so mar ustanavljali vaške straže zaradi potepinskih muckov in kužkov po od Italijanov zasedeni deželi ali zaradi žab v ljubljanski krajini, ker takrat sončnih peg še ni bilo ? Ali pa kmečki možje in pobje niso imeli kaj početi, pa so se šli vojake med oštarijo in farovžem, saj so žene in mamke zlahka same opravile z letino in skrbele za kurjavo ? in kaj bi vsevedi napravil, če bi danes vdrlo k njemu pet deset nepridipravov in mu reklo: »avto gre z nami in tiste suhe klobase, ki ti visijo v kleti, pa še oni sod vina !« bi se Mirkec uprl ali mirno prenašal teror. Če bi se uprl, bi postal avtobranec, klobasobranec in vinobranec, nikakor pa ne svojega doma branec, ker je to vcepljeno kot nekaj neprimernega. In če bi se vtikali še v njegovo ženo, in otroče, bi mu bilo kar prav ali bi se postavil njim v bran ? V vseh sistemih je lastnina svetinja, razen v njegovem opevanem socializmu ali komunizmu, kjer je vse naše, pa zato nihče ne nosi odgovornosti, pa naj si zato Mirkec še kdaj ogleda Partljičevega Moj ata socialistični kulak.
V nadaljevanju postaja Mirkec vse bolj pameten. In nesramno žaljiv, ko pravi, da sledim lastnim fobijam in preganjavici, obremenjenimi z z nekdanjim komunizmom, čeprav oćitno tudi sam izhaja iz njega. Pri svojih osmih križih bo to držalo, da sam izhajam iz tistega časa, toda moja dosedanja pisanja bazirajo na dokazih in ne na fobijah in preganjavici. Za vse imam trdne dokumente in ne izhajam kot Vsevedi iz predpostavk in laži. Medtem, ko jaz govorim o divji privatizaciji družbenih in potem tudi delniških podjetij – mimogrede več kot 90 odstotkov direktorjev je moralo biti članov partije, sicer ne bi bili direktorji – on, Vsevedi vključi v to še Vatikan, pa vrnitev argentinske migracije, pa tuje korporacije, pa pohlep. Tu ima prav. Komunisti so zavohali, da jim vrnitev v kapitalizem lahko obilno napolni žepe. Kako jim je pomagal Vatikan in tistih sto mandeljcev iz Argentine pri divji privatizaciji pa najbrž tudi Mirkec ne ve, zato pa ve, da je ukinila SDK prva slovenska Demosova vlada, čeravno poredni Google pravi, da je SDK ukinila Drnovškova vlada aprila 1996, ko Demosa že zdavnaj ni bilo več. Ti, ti grdi Gugelček, ti, kako zavajaš ljudstvo in potem Mirkec pravi, da trditev, da so nasledniki nekdanjih komunistov delavstvo žejno prepeljalo čez vodo, da nikakor ne drži. Se pravi, da je delavstvo razgrabilo tovarne in delniške družbe, čemur so se direktorji na vse kriplje upirali, dokler se niso znašli kot tehnološki viški na zavodu za zaposlovanje. V tem istem nekoliko daljšem odstavku razpreda tudi o obnovi dežele, o gradnji bolnišnic, cest in prog, čeravno vem,da je progo Kranj – Tržič in ono Jesenice – Rateče ukinila Juga, druge so bile pa zgrajene še v ranjki Avstroogrski. Naj dodam še eno mojo misel. Družbeni sistem – učinkovitost in človečnost moramo ocenjevati po tem, kako se godi masi ljudi, ki v življenju iz različnih vzrokov niso uspeli, pa tudi tistim, ki so se zaradi svojih idej znašli v kolesju oblasti, oporečnikom torej. V kraljevini Jugoslaviji je bila komunistična partija prepovedana, pa se je znani jugoslovanski revolucionar Moša Pijade znašel v zaporu . največ časa je prebil v Lepoglavi, to je 14 let. na Google piše kaj je počel ta čas in če ta guglček ne laže, je prevajal, ker je bil eden vidnejših intelektualcev, zraven pa delal na programu nove države, ki je prišla po vojni – ki je bila kot naročena, saj se v miru komunisti nikoli ne bi prebili na oblast, saj so se pobijali v medsebojnih obračunavanjih. Tako se je torej godilo 14 let Moše Pijadi. Preskočimo zdaj v povojni čas, ko je bil MP prvi predsednik jugoslovanske skupščine. Nova komunistična oblast se je – v obrambo pridobitev revolucije – beri stolčkov, zatekala tudi k montirnim procesom, kot je bil Nagodetov ali Dahavskih procesov, oporečnike pa zapirala v taborišča kot je Goli otok, grad Rajhenberg, pa v Kočevje, kjer so svinjsko trpele predvsem ženske, saj jim ni bilo omogočena najmanjša higiena ob mesečnih težavah. V teh zverinskih taboriščih se niso niti predstavljali , kako se je avtorju te nove socialistične Jugoslavije godilo v Lepoglavi. Primerjave so naravnost srhljive, tudi zato je nesprejemljivo, da zdaj MP tako nekritično presoja prejšnji sistem.
Na koncu se vrne Vsevedi k temu, da gremo še dvakrat na volitve, potem pa naloži, da sedanji svobodnjaški koaliciji letijo polena med in pod noge. Polena bomo kurili kar mi, ker so ukrepi te vlade niti malce podobni bombončkom, ampak bolj drobtinice, če se spomnimo samo odpisa dolga Jankovičevem pobu v višini 29 milijonov in tem 41 milijonom za blažitev energetske krize. Povsem na koncu pa Miroslav Potočnik sploh zabeli to presoljeno mineštro, da smo Slovenci lahko ponosni na Maistrove borce, na partizansko vojsko in osamosvojitelje. Ja lepa reč tole. O generalu Maistru v šolah socializma še slišali nismo, spomenike pa so pričeli postavljati šele takrat, ko se je okoli nas začel plaziti fašizem, saj tako pravi MP iz Kamnika. Pa o Leonu Štuklju, Sokolovem olimpioniku tudi nismo slišali besede, ker ni telovadil pri Partizanu Narodni dom, pa o preminulem Borisu Pahorju tudi nič, saj je bil pri partiji osovražen in o številnih drugih, ki jih je obudil šele – po Potočniku – fašizem, ki se plazi okoli nas. Ja Maister nam je povečal deželo, partizanska vojska s pomočjo Titovega zaveznika in učitelja Stalina pa zmanjšala za Koroško ter Trst s Furlanijo. To so dejstva. O osamosvojiteljih pa lepo in prav. Zaključuje z besedami Srečno Slovenija, bolj prav bi bilo pa, ko bi napisal tisto : Tito – partija , omladina – rakija !
Pripis: kot mladenič sem bil idealist in kot predsednik velike mladinske organizacije kandidat za sprejem v partijo, a ker nisem bil karierist, ritoliznik, , nisem bil sprejet v Zezo karieristov, komolčarjev; komunisti so me hoteli izključiti celo iz ZMS, kar jim seveda ni uspelo. Moj pravi obraz lahko spoznate, če naročite knjižico Črna luknja slovenske privatizacije po ceni 10 evrov na 040 354 695: imena, dokumenti dokazi o potopu odlične tovarne pa ob obnašanju ne-odgovornih, kot one opice, ki ne vidi, ne sliši in ne govori..
