Piše: Franc Bešter
Znano je, da so VSI družbeni podsistemi v hudi krizi, celo v razpadanju (a to ni značilnost samo naše družbe, to velja za celoten Zahod), tu nameravam napisati nekaj besed o sodobni šoli, tudi zato, ker sem ta sistem imel priliko vsaj nekoliko bliže spoznati, v njem sem delal deset let.
Problematika sodobne šole pa je zelo mnogoplastna, zato tu lahko večino dejavnikov, ki kreirajo pogoje tega dela, le bežno nakažem, se le nekoliko dotaknem. Predvsem bi rad izpostavil dva faktorja, za katera se sicer v glavnem ve, a se o njiju skoraj ne piše in ne govori, obenem pa sta najbolj odločilna: problem razvajajoče vzgoje in problematika sodobne družine. Nakazati nameravam temeljne (pra)vzroke, ki so privedli do poraznega, katastrofalnega stanja na tem področju, ko mnogi učitelji bežijo iz tega poklica, predvsem iz enega razloga: ker s takšno, nemogočo, podivjano mularijo preprosto ni več mogoče delati, in je zaradi tega po šolah zavladalo hudo pomanjkanje kadra. Sicer se to dogaja tudi na vseh drugih podsistemih, zlasti v zdravstvu, vse skupaj pa je odraz brezizhodnosti te civilizacije, v katere je zašla, oz. splošne kriznosti moderne dobe.
Odnos med šolo in družino
Premalo se govori o ključni odvisnosti šole od družin, iz katerih so sploh izšli otroci kot »material«, dan učiteljem v »obdelavo«. Najprej: pri vzgoji je vpliv staršev daleč najmočnejši, odločilen, če oni ne postavijo nekega temelja, šola ne more nič. Gre za biološko povezanost starš – otrok, in za najbolj usodna prva leta življenja. Iz izkušnje pa nadalje vem, da je pri večini družin (kjer je vzgoja sploh možna) vzgoja silno permisivna (vse-dovoljujoča) in razvajajoča. Pra-vzrok za to vidim ravno v negativnih učinkih znanosti in tehnike na naravo in družbo. Njun negativni učinek se kaže v racionalizmu in materializmu te dobe, ki sta nas zapeljala v sodobno brezboštvo, kar je začelo rušiti etične temelje in povzročati krizo smisla. Smisla: življenja, trpljenja, posledica je, da se otroci staršem SMILIJO. Smilijo se jim še zaradi nečesa: ker so jih spravili na svet krize okolja (torej negativni učinek tehnike na naravo!). Tako so »takšni« otroci »proizvod« nekega (znanstveno – tehničnega) razvoja v moderni dobi.
Zapovrh pa je ta razvoj (sekularizacija, ateizacija) povzročil še hudo krizo družine, neurejene in razbite družine pa ne morejo zagotavljati vzgoje, celo »crkljajoče« ne, in otroci iz njih so prizadeti in nesrečni, kar je izvor številnih problemov v šoli. Posledica izredno razvajajoče vzgoje je nadalje velika zmaterializiranost sodobne mladine, ki pomeni veliko ODTUJENOST teh otrok, kar pa je eden od glavnih vzrokov za vedno več nasilja po šolah.
Šolski sistem
Nasilje namreč generira tudi hiperpermisivni šolski sistem, ki naglaša predvsem pravice učenca (medtem ko je učitelj danes do kraja razvrednoten, odvzeta mu je vsa avtoriteta), in učenci se tega še kako zavedajo (da jih na vsakem koraku ščiti zakon), in zavedajo se, da imajo tudi vso zaslombo pri svojih starših: oni pridejo v primeru kakšnega konflikta nad šolstvo z advokatom, da bi zaščitili svojega ljubljenčka. Glede na vse skupaj potem ni čudno, da si otroci v šoli upajo vse, si dovolijo vse.
Tu se postavlja vprašanje, zakaj, s kakšnim namenom je bil postavljen tak sistem, ob katerem je jasno, da bo še dodatno oteževal šolsko delo in nižal učne in vzgojne uspehe. Tistemu, ki je sodobno šolo vsaj nekoliko spoznal, ni težko prepoznati, zakaj: šola je (morda najpomembnejše) področje boja za oblast. Permisivna vzgoja v družini, permisiven šolski sistem: posledica vsega skupaj so ljudje s šibko voljo, notranje neizgrajeni, z malo znanja in nesposobni razmišljati s svojo glavo, ljudje brez etičnih temeljev, za katere bo krščanstvo nesprejemljivo, a bodo zaradi tega ostali brez temelja, na katerem naj bi stali, brez notranje opore in usmeritve v življenju. Jasno je, da je potem takšne »osebke« lahko (prek medijev) zmanipulirati.
Vplivi okolja
In prepričan sem, da to danes globalisti stalno in načrtno počnejo: mladi so danes res prikovani (po 11 ur na dan) na digitalno tehniko, predvsem na telefone, in tu je treba izpostaviti ogromen vpliv pornografije, ki uničuje njihove duše in možgane, ki povzroča mentalno degradacijo. Mediji danes odločilno kreirajo naše okolje, in če so danes otroci »ogroženi«, so predvsem zaradi tega. Nasploh je družbeno okolje, ki jih tudi (poleg družine in šole) močno pogojuje (vrstniki, ulica…), polno negativnih vplivov, velike moralne krize kot posledice modernega sekularizma in poganstva, okolje kaosa in nasilja, ta družba je nadalje močno seksualizirana in alkoholizirana, in nasilja je vedno več. Glede na vse skupaj ni čudno, da je sodobna šola postala džungla – saj se vse skupaj neizbežno prenaša tudi vanjo in v učilnice.
Globalisti in kulturni marksisti: oni hočejo uničiti temelje kulture Zahoda, da bi potem na teh ruševinah gradili »New World Order«, pri teh temeljih pa sta tradicionalna družina in krščanstvo nekaj ključnega, pornografija, propagiranje svobodne spolnosti itd., česar vsega je danes poln internet – vse to pa družine res uničuje in povzroča odpad od vere. Zloraba človeške spolnosti in tehnike, a to jim še ni dovolj, da bi človeku odvzeli identiteto, so lansirali še ideologijo LGBT, teorijo spola, spreminjanje spola… .
Za konec nazaj k družini
Ker je ključna glede vzgoje, kar se mnogo premalo poudarja. Ta vzgoja pa je zaradi negativnih učinkov znanosti in tehnike na naravo in družbo zavožena.
Institut družine je seveda med drugim namenjen tudi rojevanju otrok, a če je civilizacija Zahoda v demografski krizi, je med drugim tudi zaradi teh negativnih učinkov: zaradi krize smisla (življenja) in zaradi krize okolja, ki jo je spet povzročila tehnika. Otroci se danes rojevajo v svet ne-smisla (tudi nesmisla trpljenja, ki je na poti življenja neogibno) in v svet umirajoče narave ter možnega popolnega uničenja.
Kaj pa bo z družino za naprej? Glede na vse skupaj lahko računamo samo na njeno dokončno katastrofo. Vzrokov za to je veliko. Poskušali jo bodo ustanoviti osebki brez etičnih temeljev, mnogokrat tudi iz neurejenih in razbitih družin, v katerih ni bilo mogoče slediti pozitivnim zgledom,, s pomanjkanjem vztrajnosti, volje in potrpežljivosti, kar je mnogokrat nujno v neogibno tudi težkih odnosih, izpostavljeni silnicam sodobnega sveta, ki družinam, zvestobi itd. sploh niso naklonjene, ki nasprotno delujejo v smer njihovega razkroja.
Družina naj bi bila osnovna celica družbe, te celice pa so danes v pospešenem umiranju, razpadanju, lahko zaključimo, da so pra-vzroki za to v negativnih učinkih znanosti in tehnike na družbo. Staranje organizma: njegova postopna dezintegracija, ki se konča s smrtjo. Tako bo tudi organizem te civilizacije zaradi tega deloval (že deluje) vedno teže, kar se kaže v krizi družbenih podsistemov kot so šolstvo, zdravstvo…, zaradi kaosa, korupcije in predvsem pomanjkanja kadra. Treba bo delovati v smeri nove oblike civilizacije, ki bo zahtevala radikalno preobrazbo načina mišljenja in življenja.
