Piše: mag. Mirko Macher
Ni potrebno biti velik demografski strokovnjak, da ugotoviš, kako nataliteta pada in onemogoča obnavljanje človeškega prirastka. Politične odločitve na eni strani, in znanost na drugi strani delujete v isto smer, v smeri osiromašenja substance celotnega človeštva.
Problem znanosti, kot take, sploh ne bi bil problem, če ne bi šlo za materialistično zlorabo, za komercializacijo človeških virov, prodajo človeške eksistence in ponosa, … Ja, denar povzroča rak rano človeštvu, in prav zato je potrebno razviti sociološke preventivne tehnologije, ki bodo preusmerile pohlep po bogastvu posameznikov, k vsečloveški solidarnosti in sorazvoju, da vzbudimo potrebo po vsakem danem življenju na tem planetu, ne glede na to, kje ugleda božjo luč.
Rojevane otrok, naravni prirastek, je božje poslanstvo, naj se sliši še tako versko populistično. Vsak poseg v naravne vire se vrne v kataklizmični podobi, bolj ali manj izraziti, naj si bo v bolezenski ali ekološki distrofiji, ki jo povzroča. Simptomi za naravne nesreče, kot so: poplave, suše, potresi, požari, pomanjkanje virov, ja – celo živčne – shizofrenične vojne, vzrokujejo bolezenskim vplivom na človeka, ekološkim vplivom na planet, univerzum …
Je preširoko? Okej, vrnimo se k poanti, to je k ohranjanju zemeljskega oz. globalnega ravnotežja. Ustroj človeka in planeta je fizikalno in fiziološko identičen, oba naravna fiziološka sistema delujeta na istih naravnih zakonih in principih. Porušitev ravnotežja pomeni nujen drastičen odziv, naj si bo obrambnega sistema organizma ali planeta, k obnavljanju oz. odpravljanju anomalij oz. nezdravih odklonov pomaga preiti krizo.
Kaj je Človek – Zemljan, ki ima poslanstvo božjega otroka oz. inteligenta, bitja (racio/ emocio), dolžan storiti, da ne pride do stanja anomalije? Predvsem, in najprej, ohranjati okolje, ki omogoča človeka in prosperiteto človeštva, to je razvojno celostni naravnanosti, ki daje upanje. Upanje v duhovnem kontekstu je vezano na prihodnost, na nove in nove človeške generacije, ki naj bi živele v božjem upanju, po kar se vračamo k Bogu in molitvi. Obstaja hierarhija naravnih dejavnikov, ki jih je odkril znanstvenik (Maslow), naj jih naštejem v ožjem kontekstu (5): potreba samouresničitvi (self-actualization), potreba po samozavesti (esteem), potreba po ljubezni (love/ belonging), potreba po varnosti (safety) in fiziološka potreba (physiological). Vse potrebe so ključne, ne glede na razvrstitev oziroma rang, in veljajo za vsako bitje ekosistema. Če se ne aktivirajo nižje potrebe, se ne razvijejo višje potrebe.
Bojim se, da razmišljanje o veri dviga pritisk že obolelim nevernikom, pa vendar, verjetno se vsi verni in neverni strinjamo, da je lepo in naravno imeti naslednike, ki so naše upanje, da se človeški rod, narod, civilizacija ohrani. Ne? Povsem naravno je tudi nihilistično razmišljanje, ni pa naravno deliti ljudi na revne in bogate. Vsi ljudje smo rojeni na isti planet, in vsi ljudje moramo imeti enake pravice in dolžnosti do tega istega planeta in njegovih virov, s katerimi nas hrani in ohranja. Zatiranje enega na račun drugega, naj si bo uničevanja enega naroda ali rase na račun druge, flore in/ ali favne, naravnih virov, … okolja, vode in zraka, je diskriminacija določene vrste, povzročanje neenakosti in odpora/ upora … Sodobne ustave imajo enakost, socialnost, pravičnost in podobna človeška načela naravnega prava vgrajena v svoje ustave, kar je velik korak za Človeka k samouresničevanju človeške rase in civilizacije. Blagostanje, sožitje in mir vsem ljudem na Zemlji. Se sliši kot molitev? To je molitev, zato, ljudje, zaupajte dobremu!
Naj zaključim s pozivom, ki ga v takšnem ali drugačnem kontekstu stalno ponavljam: Spoštujmo življenje, tudi embrio ali zasnovo življenja!
