Piše: Franc Mihič
Kdaj bodo zagovorniki komunizma zbrali dovolj empatije do žrtev širitve komunizma, na obeh straneh, med padlimi borci za komunizem in njihovimi nasprotniki? Kdaj bodo zbrali pogum in pokazali spoznanje, da so nasedli utopični obljubi o “raju na zemlji”, ki so ga obljubljali vodilni komunisti s Stalinom na čelu, tudi Mao cetung, Kim il Sung, Pol pot, ki so za prevzem oblasti v njihovih deželah izpeljali revolucijo in povzročili ljudem ogromno gorja.
Mar nam je Severna Koreja še vedno vzor za uspelo revolucijo in vzor za svobodo in blagostanje ljudstva? Južna Koreja pa da je pokvarjena država, v kateri kapital še vedno izkorišča ljudstvo? Koliko avtomobilov in drugih izdelkov kupujemo v Severni Koreji? Stalin, vodja svetovnega komunizma, se je »počutil ogrožen od imperialističnih držav« in se je odločil, da se zateče pod zaščito Hitlerja. Komunistična SZ je l. 1939-a z podpisala pakt s Hitlerjem, imenovan »Ribbentrop- Molotov«. Vsi komunisti, tudi slovenski, z Borisom Kidričem na čelu, so to sprevrženo kolaboracijo spoštovali, z ničemer niso oporekali Stalinu. Kot Stalinovi verniki so brez protesta opazovali, kako je Stalin kot kolaborant Hitlerju še ob napadu na Jugoslavijo 6. aprila in do napada Hitlerja, 22.junija 1941, radodarno pošiljal Hitlerju, pšenico, nafto in druge surovine, za nacistično vojno industrijo. Hitler je prehitel Stalina, kajti oba sta imela vsak svoj skriti načrt, da ko bo ta pakt enkrat “odslužil”, bo prišlo svetovnega do spopada med nacisti in komunisti. Zmagovalalec tega spopada bo imel potem primat hegemona na svetu. Stalin je verjel, da bo na koncu zmagal komunizem in bo porazil nacizem. Stalin in vsi komunisti so ljudem obljubljali, ko komunizem prevlada na svetu, bodo že na zemlji živeli kot raju. Stalina so ubogali vsi komunisti, tudi Boris Kidrič, vodja KPS in NOB. Ne Hitlerju, ne Stalinu, njuni načrti niso uspeli. Naprej se je Stalin zatekel k Hitlerju, podpisala sta pakt Ribbentrop – Molotov. Nato sta okupirala vse evropske države, tudi Jugoslavijo, razen Velike Britanije. Potem pa je Hitler napadel Stalinovo SZ, katera pa je do konca vojne koncu porazila nacistično Nemčijo, pri čemer so zahodni zavezniki Sovjetom pomagali z vojaško »opremo«. Zahodni zavezniki so ocenili, da je nacizem nevarnejši kot je komunizem in niso napadli komunistične SZ. Nacistična Nemčija pa je pričakovala, da bo zahod podprl nacistično Nemčijo in bodo skupaj z zahodnimi zavezniki napadli komunistično SZ. Zahodni zavezniki na to niso pristali in so skupaj s SZ premagali nacistično Naciste. To ne sme v pozabo. Tudi izvedba revolucije in zmaga komunistov v državljanski vojni ne sme v pozabo! Bivši ustavni sodnik, mag. Matevž Krivic pravi: »Morali bi obsoditi uporabo revolucionarnega nasilja, še zlasti “preventivnega” pobijanja premožnejših kmetov in industrialcev,celo z družinami vred. Bomo mi “na levi” še naprej kar molčali o tem? Tudi to je poskus revizije zgodovine – ne sicer tiste, ki so se je naše generacije učile v šolah, ampak tiste, ki se je v resnici zgodila«. Matija Maček visok komunistični funkcionar in vodja slovenske OZNE pa je šele po vojni povedal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« To je bila velika prevara mnogih partizanov oz. Slovencev, ki niso dobili »boljšega življenje, kot je že bilo v SZ, ampak so dobili enopartijsko vladavino, po vzoru in interesu Stalina za širitev svetovnega komunizma, katerega »pečat« še vedno čutimo. Demokracija se ne razvija na dediščini komunizma, ki je varal ljudi, saj obljubljal raj že na zemlji. Mnogi, ki niso verjeli »raju na zemlji, pa so nedolžni, končali v Sibiriji in Kočevskem Rogu, od koder še vedno mrzel veter veje.
Kdaj bomo lahko zaživeli pod »Svobodnim soncem«, brez diktata »nepolitične Svobode«?
