Piše: Mag. Mirko Macher
Naj državo zaupamo demokraciji, torej Vladi Republike Slovenije, strankam (deležnikom) politične srenje, volji ljudstva? Državnim institucijam, opredeljenim v Ustavi RS, ki samostojno, vsak zase in vsi skupaj upravljajo državo: torej ustavnim sodnikom, ki so odvisni, zlobirani, (ne)pošteni, …vedno (ne)potešeni, resni in zaverovani v svoj prav? Sodnikom, ki sodijo kot birokrati zlorabljene države, in ki hočejo ali nočejo resnici slediti, ali, ki sodijo, kot jih politični nazor vodi? Onim, ki sodijo a bi morali biti obsojeni? Onim, ki imajo pokriti hrbet z visokimi koristmi in ‘zaslugami’ za narod! Tožilcem, ki tožijo kakor se jim zljubi in kogar se jim tožiti hoče? Birokratom (podkupljivi administraciji) državnih institucij, ki se hranijo s korupcijo in z manipulacijo ljudstva, ustvarjanjem zlaganih bančnih računov v odprtih in prezrtih okoljih brez obveznosti do okradencev (davkoplačevalcev); v prostoru in času današnje resnice, kjer velja le denarno nasilje, nujno zlo, ki spreminja človeka v hibrid zlobe? Šolstvu, tožilstvu, parlamentarcem, represiji-policiji, vojski …, njim, ki nas branijo pred vsem tem, kar je vedno bolj podvržena skušnjavam zlagane demokracije, …
Ali naj državo vodijo in branijo anarhisti, revolucionarji, ki hočejo na oblast le zato, da bodo pospešeno polnili prazne žepe, zatirali še bolj zatrte, ustrahovali, uničevali in pobijali inteligenco? Da bodo tako preverili, kaj so se naučili od pregnanih demokratov in dodali svoje ‘inovacije’ upravljanja, kako krasti in uživati v brezdelju!
Naj državo vodijo reformatorji, ki iščejo naravne dobrine v človeškem značaju, čustveni in intelektualni uravnoteženosti, v skupnem dobrem, boljši državni upravi, ki bodo imeli stalno v središču pozornosti človeka, državljana, ki je od veka vekov, tu ali tam z dolgom in grehi zaznamovan, …
Morda bi državo morala voditi mladina, ki meni da bo ‘večno’ mlada in se pri šestdesetih plus obnaša pubertetniško (njuejdžersko), ki nima interesa za dobro države, ampak – dobro le zase, saj išče vse kaj drugega kot življenje v hirarnah, kovid bolnišnicah, invalidskih delavnicah, v zasmrajenih odlagališčih in deponijah nepotrebne krame … Morda pa mladina, ki se zaveda, da je okradena in njena prihodnost ni rožnata, je ta mladina ta prava?
Ali so banke, denarja polne, tiste, ki vedo kako se za nos vleče komitente in denar obrača, ko vsakodnevno vlečejo zlo (denar) iz žepov mnogoštevilnih trr-jevcev, da jih ‘osvobodijo’ zla? One vedo, kje se denar (zlo) obrača, da se prah ne nabira, ko se investira v razkošje sidriščeno v lagunah, mondena smučišča, hotele, igralnice in varieteje, … v bogate vile, bogu in očem bedakov skritih …
Sindikalisti, bi ti znali najbolje državo voditi, ki milijarde, kot mafijska zaščita hrani, in ko vsak mesec kot delavska avantgarda, v imenu diktature proletariata, denarce pobira in v finese luksuzne in mesene užitke vlaga; niti malo jih ne briga, kaj revež zares misli …, saj država poskrbi za ‘socialo’, da le njihov izkupiček iz meseca v mesec se bolj r€di, ko štrukljem in podobni v nadzornih svetih sline se cede!
So mediji tisti, novinarska srenja, ki vladati najbolje bi znala, saj četrta veja oblasti je postala. Novinarjem in medijem polnih bednih (prekarnih) pisunov, in ki črkostavijo vse, kar jim pride slabega pod pisala, da le ustrežejo zlaganim bogatajem, …in zadovoljijo telečja zijala, naj se zaupa država?
Morda starim prduhom, ki vidijo le sebe v uživanju tuje bede, preden zažvižgajo rakom, naj zaupa se država? In tistim, ki ne vidijo več trpljenja svoji otrok, dedičev lepot narave, sreče življenja in radosti uspehov soseda? Obrnite se k Bogu in molite, vas prosim, stari prduhi!
Morda zaupajmo državo še nerojenim, ki bodo za nami preklinjali dolgove, cele kupe ukradenih obveznic in unovčenih hipotek pretopljenih v jahte in v neporavnane račune vseh čudnih nakupov in investicij; dolgov svojih staršev in dedov, da bodo lahko imeli spomenike vsakovrstne, za dediščino …, naj njim zapišemo upravo nad državo?
Naj zaupamo državo duhovnim avtoritetam, ki učijo ljubiti Boga (Alaha) s stiskajočim petelinom pod kuto?
Sveti Trojici, apostolom na Zemlji? So duhovni tisti tapravi, ki znajo upravljati versko in kulturno zapuščino po božji volji in voditi ovce v svojo stajo? Iskreno ljubeči Boga, ki jih je učil odpuščati in ljubiti neskončno in vedno, in ki odpušča grehe in nas uči: Bodi boljši! Kaj pa duhovni, ki so se spozabili nad otroci, in vere sploh niso učili?
Res ne vem, kdo bi naj vodil državo, le eno vem in si želim, da bi bil red in mir v Moji deželi, ki so nam jo predniki zapustili, da bi jo mi lahko otrokom podarili. Bog, odpusti (jim) grehe, ki s(m)o jih zagrešili!
Država, vsakršna, ne le naša, ustvarja raznovrstne potomce: bednike, reveže in bogate, norce, zločince, brezdomce, prostitutke, zdrave in hendikepirane, … vsi s(m)o njeni otroci po božji volji …, vsak ima pravico biti vključen, kot mu je usojeno, vendar pa nihče nima pravice odvzemati naravnih darov šibkejšim in jih podrejati lastni volji in interesom, posebej pa ne država, njeni upravljavci socialne in pravne ureditve. Torej koga naj volim: klošarje, zapornike, izmučene matere, prostitutke, reševalce in darovalce, odrinjence in obrobneže ter pozabljene Slovenke in Slovence? Da! Ker le Oni edini vedo kaj je zlo, edini, ki lahko odpirajo oči dobroti, sočutju in medsebojnemu razumevanju!
Mag. Mirko Macher, Most na Soči
