-0.5 C
Ljubljana
petek, 15 novembra, 2024

(PISMO BRALCA) Javno pismo zamrznjenemu partijskemu sekretarju

 

Piše: Mirko Macher

 

Zahteva za javno obravnavo in objavo: Javno tožilstvo RS in javni mediji

 

Spoštovani predsednik ZK Slovenije, gospod Milan Kučan!

Pišem Vam kot član KP Slovenije, več po partijski hierarhiji nisem nikdar dosegel. Po tem sem bil politično še predsednik Demokratske stranke Slovenije – DSS, na položaju uzurpirane stranke sem še danes, saj nikdar nisem bil legalno, skladno s statutom, razrešen. Dandanes sem tudi član Slovenske demokratske stranke – SDS.

Zakaj se izpostavljam v javnosti, ko pa sem že upokojen in mi ne bi bilo potrebno obračati na sebe pozornost? Enako vprašanje bi lahko postavil tudi vam, spoštovani Gospod, še posebej, ker ste v slovenski javnosti dobili avreolo rušitelja demokratične države. Takšno mnenje sem dobil tudi sam, brez zunanjih namigov.

Da me ne bi kdo zmerjal z domobrancem, naj povem, da sem naslednji dan po informaciji o žrtvah iz Barbarinega rova odšel v Laško, pred tamkajšnji rudnik, kjer sva z ženo pred kapelico prižgala svečki žrtvam tega morilskega početja. Ob spoznanju resnice sem bil globoko pretresen, moje življenje pa od takrat ni več isto.

V partijo sem vstopil leta 1977, izstopil nisem nikdar, niti nisem bil izključen ali partijsko preganjan … Nazadnje sem bil aktiven v osnovni celici KPS v Iskri Kibernetiki v Kranju, mislim, da je bilo to leta 1989, ko smo razpravljali o spremembi naziva Komunistične partije Slovenije.

Gospod, z veliko začetnico, ki zastopaš slovenski proletariat s piedestala nadčloveka, ki mu je dovoljeno vse, da sporočiš (t.j. tovariško tikanje) slovenski javnosti: kje je partijsko premoženje, denar, gotovina, premičnine, zlato, nepremičnine, arhivi partije, … bilance iz leta 1989/90, skratka: kje se nahaja partijska zakladnica.

Poleg tega zahtevam, da osvobodiš, saj je prišla končno svoboda, partijske zaveze vse tajne sodelavce, ki delujejo v administraciji doma in v tujini ter jih poimensko in po funkcijah predstaviš! Od slovenskega tožilstva in od sodstva pa zahtevam, da razišče in objavi sezname vseh tajnih blagajn (zlato, nakit, zapadle obveznice, listine, …) in druge finančne izvedene instrumente. Kako se je partijsko premoženje razdelilo/ dokumentirano!

Zahtevam tudi, da se osebno javiš na Tožilstvu RS in izpoveš svoje poglede na raziskovalna dela Omerze in Pezdirja ter drugih ter na aktualne povezave z Moskvo in Beogradom. O tvoji soudeležbi in/ali krivdi naj razsojajo slovenska sodišča.

Spoštovani Gospod, verjamem, da si še naprej zadrt komunist, vendar vedi, da živiš v rimokatoliški državi, kje se lahko v miru izpoveš in pripraviš na večno življenje/ ali drugačno smrtnost, če misliš drugače.

Spoštovani naslovljenci: javno tožilstvo in mediji, bodite v službi javnosti in ravnajte skladno z ljudsko ustavo RS.

Naj spomnim, da sem bil doslej, pri svojih dosedanjih domoljubnih pobudah, dosledno spregledan oz. ignoriran.

Javno zahtevo bom posamično naslovil po e-pošti: Javno tožilstvo RS, RTV Slovenija. V vednost bom istočasno poslal še tedniku Mladina in Demokracija.

Mag. Mirko Macher, rojen 17.10.1954 v Radovljici:

Sem nečak spomeničarja Franca Prešerna (1914-1944), izjemnega obveščevalca in upornika iz Radovljice, novembra 1944 zločinsko umorjenega s strani črnorokcev in domobrancev pri Kovorju.

Sem sin odlikovanca z medaljo za hrabrost v NOB, Cirila Macher-ja, vrtnarskega mojstra, očeta sedmih otrok, leta 1957 smrtonosno pretepenega; zločin še danes ni pojasnjen.

Sem nečak vosovca in politkomisarja Martina Prešerna (1912-1985), ki ima svojo biografijo skrbno popisano (medvojna v trilogiji Upor v Tretjem rajhu), osebno je nisem raziskoval, marsikaj pa se je govorilo …

Sem sin Antonije Prešern, por. Macher, vrtnarice, ilegalne upornice NOB, veteranke NOB in begunjske zapornice.

Sem pravnuk Martina Prešerna nst. (1861-1957), nestorja slovenskega planinstva in grajskega vrtnarja.

Sem vnuk Martina Prešerna (1888-1949), odlikovanca A-O armade in borca za Severno mejo, grajskega vrtnarja in razlaščenca MO OF Radovljica, katerega leta 1945 nacionalizirane nepremičnine niso bile vrnjene dedičem.

Sem pravnuk Georga Macher-ja (o. 1845-1882), enega prvih graških vlakovodij, ki je se je pripeljal po A-O železnici na Gorenjsko. Sem vnuk Avgusta Macher-ja (1877-1954), načelnika begunjskega gasilskega društva s plaketo za 55 – letno delo.

Genealoške podatke pišem, ker želim poudariti, da sem zavezan slovenstvu in domoljubju s predniškim in zapuščinskim izročilom ter koreninami.

 

Mag. Mirko Macher, z.r.

Most na Soči 12

5216 Most na Soči

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine