Piše: Mag. Mirko Macher
Ko sodobnik živeč na Slovenskem, predvsem mlajši ljudje, pomislijo na prehojeno pot demokracije na Kranjskem, ja, moramo nekoliko nazaj tudi terminološko, se znajde v zadregi, saj bi pričakoval da gre pot razvoja naprej …
Poglejmo, kaj se je dogajalo zadnjih dvesto let, da ne bo demokratična globina preplitka.
O Francu Jožefu, avstroogrskem kralju in cesarju je bilo napisano in predvajano ogromno zgodovine, v glavnem je za njega časa živel slovenski človek v ječi narodov, tako o demokraciji ni bilo govora, čeravno so se na dunajskem parketu kalili kalibri od Korošca, Kreka, da o nadobudnih pesnikih in pisateljih, znanstvenikih, ki z demokracijo niso imeli neposrednega stika, niti ne govorimo.
Pa vendar, vse kar je bilo dobrega, je bilo naše, se je že našel kakšen gen, da je Štefan, Puh in Puhar, Herman Potočnik – Noordung in mnogi drugi, pa … Ostali so bili ali nemčurji ali ničvredneži, saj niti Cankar ni bil zagret za balkanske socialiste, za demokracijo pa takrat še ni slišal.
Ko je srbski črnorokec zakuhal vojno, seveda ne Princip, temveč njegovi strici iz ozadja, …..agenti srbsko-ruske agenture Ujedinjenje ili smrt, o kakšnih resnih posledicah ni bilo govora, saj je bila Srbija za svoje početje celo nagrajena, po najkrajši poti je bila sprejeta v Antanto – med zmagovalce, slovenski kranjski janezi pa so se lahko pod nosom obrisali za zasluge na raznih soških, dolomitskih in podobnih frontah, … Moj ded, ki mu vojevanja še ni bilo zadosti je odšel še na Koroško, kjer je za vedno pustil svoje zdravje, razlastninjen leta 1945 pa je nam potomcem lahko zapustil le fascikel oefovskega ljudskega sranja in trpljenja okradenega. Da bi današnja oblast vrnila pokradeno: Dajte, no, g. Mirko Macher, ne jokajte preveč, saj bo minilo, še malo ko te zagrne balkanska zemlja (miselnost). Nad mojo mater, ki je terjala premoženje svojega očeta, so poslali advokate, nepismene, sploh ni važno, da so le odločili kot je prav. To je neodvisno sodstvo na Kranjskem danes. Vse po starem.
No, pa se znajde ameriški diplomat Woodrow Wilson, in ob njegovem boku pa dva srbska in en hrvaški diplomat, slovenskih niti niso vprašali kaj bi radi, … na diplomatskih pogajanjih v Parizu, Londonu in so se odločili kot so se. Primorska je postala italijanska, plebiscit pa je odrezal kranjski in koroški živelj, predvsem, ker so se Korošice ustrašile srbskih in ruskih posiljevalcev.
Ja, tako je nastopila demokracija, z oktroirano ustavo,, šestojanuarsko diktaturo, agrarno reformo, kapitulacijo, da ne naštevam … Kaj bi se zgodilo, če bi Aleksander I. Karađorđević vladal naprej ne ve nihče, baje se je proklamiral za Slovenca, saj je imel na Slovenskem kopico nepremičnin za vsakim vogalom, da ne govorim o lovskih postojankah, Aleksandrovem domu pod Triglavom, … no Brdo še danes potomci hočejo nazaj. Pravijo: Vratičemo se!
Za monarhijo, polno obljub in načrtov, se je v kranjsko deželo prikradel slavni maršal, sin slovenske matere, baje, kdo ve, trinajsti po vrsti, pa ne da bi kdo pomislil da je bil trinajsto p…, kje pa, njegovo premoženje, še danes varno pod šifro švicarskih sefov in v varstvu skrbnikov, ki nam vladajo kar naprej. Kar vse sta obljubljala Stari in Krištof Slovencem; je uresničila komunistična revolucija, ki je nacionalizirala 90 % zasebnega premoženja in na desettisoče nedolžnih žrtve. Vse to je zapuščina DFJ – Pazi! – Demokratične federativne Jugoslavije, ki se je nato preimenovala v FLRJ – Federativno ljudsko republiko in nazadnje, pred razpadom, v SFRJ- Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, da ne bi kdo sploh sanjal o kakšni demokraciji na Slovenskem; še Kavčičev Stane je obupal, kot se je zjokal v svojem Dnevniku.
Potem, ko so študenti že zdavnaj postali absolventi Univerze Edvarda Kardelja, in dosegli udbovsko preobrazbo, in kasneje, ko je slovenska pomlad verjela v Pučnikove utvare: Demokracijo, se domoljubni Kranjci in Kranjice še vedno spogledujejo in ne morejo verjeti, da demokracije še vedno ni na spregled, saj je nobeden politik ni niti najavljal, kaj šele uresničil. Vse so bile le sanje zasanjanih ideologov, žal.
No, pa pride Drnovšek in njegovi liberalci, ki so se kalili že za časa Korošca v Kraljevini Jugoslavije, in ki se je preskusil v Beogradu, pa potem na hitro prevzel v roke vajeti v Pučnikovi Sloveniji, in ki se je malo dal podučiti in učiti o tem fenomenu, kako naj bi to šlo, so zavozili na levi kolotek. Kdo mu je na križišču obrnil smer, je bilo jasno že na začetku njegove poti, zanj pa spoznanje prepozno. Nekaj časa mu je celo nekaj uspevalo, še sam ni verjel kako hitro smo bili v evropskih integracijah, potem pa: Saj se boste še pobili za menoj ... je preroško zajokal.
No, za njim se razsvetli nebo, kranjski Janez je končno odprl okno, svetloba je napolnila temne prostore … Je bil to le privid? Poskus nečesa, kar se ne sme zgoditi. Domobranci, da bodo vladali, ali jih nismo iztrebili, pa še tistih nekaj klerikalcev zraven... je zarobantil Kučan, rdeči škrat, ko je prebiral bestseler dr. Rada Pezdirja, in ko se je zagledal v ogledalo: To ne more biti res! je še zaklel in si mislil … ‘A demokracijo bi radi?’
No, še enkrat, Kučan, rdeči škrat, ni kar tako: Kakšna demokracija? Tedaj nemudoma pošlje Kovačevo Niko v ameriško tajno šolo, h Baraku. On že ve: Kaj se pravi, da bodo vladali ta črni.
In res, v demokracijo prikolesarijo rdeči boržuji. Po dolgem in počez. Kranjskega Janeza, v njegovi življenjski kalvariji obdelajo in ustrojijo na nov boben. Tokrat na demokratične volitve pošljejo okrepitev, denarja kot pečka prinese, iz šiptarskih, črnogorskih elektro forumov, ki zasipljejo Kurtijeve in Golobove podpornike, dr. Robert iz Gen I-ja. Podkupujejo novinarje in javno mnenje, ni da ni, koga sploh ne … ? Itak! In zmagajo.
No, kar naprej, demokracija, po kateri je nekoliko zasmrdelo pred dvema stoletjema, se Kranjske dežele izogiba kot maček kuge. Golobova goriška mafija je postavila nov model svobodne demokracije. In vsi pojejo, plešejo in rajajo, ustavni sodniki, predsednica države, predsednik vlade, predsednica parlamenta je vsa mokra, – tako se ji mudi, da ja ne bi zamudila na bal …, no, veselico svobodne demokracije.
