Piše: Anton Mušič
Za najhujše zločine je od vekomaj v človeški zavesti najvišja kazen smrt. Kot mi je kot ne-pravniku znano, pri nas ta čas nimamo uzakonjene kazni s smrtjo, niti v naši ustavi, kolikor vem, nikjer ne piše da se zločine in najhujše zločine kaznuje s smrtjo. In kolikor vem, v ustavi tudi ne piše, kateri skupini ali posamezniku je naložena dolžnost ali dovoljeno, da kot delo izvaja umore, ščuva, naroča ali da ima v svojem osnovnem smotru dejavnosti dovoljenje, da vse to lahko počne, izvaja.
Smrt ki je v človeškem življenju prisotna in ni iz naše, človeške volje, ampak je vzrok po naravnih nesrečah, nesrečah pri vsakovrstnih dejavnosti človeka, največ v vsem človeškem času pa, ko po božjem načrtu dopolnimo najvišjo možno starost in po boleznih, ki so prisotne od rojstva naprej. Za te zadnje, bolezni, človek že od vekomaj poskuša odpraviti v dejavnosti zdravilstva vzporedno pa še prosi Boga ali višje sile naj mu pomagajo s čudežem. Pred dva tisoč leti je tudi učlovečeni Božji Sin Jezus na veliko ozdravljal in to naročil tudi svojim dvanajsterim.
In kam smo pa zdaj prišli po dva tisoč letih?
Pri nas se izmisli neko pokvarjeno društvo, da v imenu ljubezni in dobrote bolnega človeka ozdravi tako da ga umori. Tega pa ne počne pri svojih spiritističnih sestankih za svoje bolno zadovoljstvo, temveč zahteva/naroči najvišjemu zakonodajnemu telesu, naj sprejme ZAKON, da bomo poslej bolne ljudi zdravili tako, da jih bomo morili. Skrajno pokvarjeno! Ker zdaj ko imamo že morilsko dejavnost na veliko prisotno v porodnišnici, bomo celotno NAŠE ZDRAVSTVO obremenili ŠE NA VELIKO Z UMORI.
Kam smo prišli, kaj počno za to odgovorne ustanove? Kako je mogoče da obstaja neko majhno, brezbarvno društvo, ki ima v svojem statutu zločinsko dejavnost in to za povrh javno širi? In je zdaj celotna država potisnjena v to gnusobo. Ni od ustavnega sodišča navzdol nobene MODRE USTANOVE VEČ, ki bi to preprečila, smo tudi državljani že do te mere brezčutni, otopeli, ravnodušni, vsegliharski da nam je vseeno kaj se dogaja z nami? Če že nismo popolnoma mrtvi, smo dolžni da poženemo vse svoje telesne in umske moči, preprečimo vse hudo, kar se zadnje čase v vse večjem številu zgrinja na nas!
Anton Mušič, Škofljica
