Piše: Franc Bešter, Besnica
Ta beseda je del gesla francoske revolucije (»Svoboda, enakost, bratstvo!«), in mislim, da ji danes kaže nameniti nekaj pozornosti, saj je udejanjanje te »enakosti« v praksi in v političnem življenju v naših časih (v t.i. »postmoderni«) prignano že do absurdov: ker noče videti in priznati nobenih razlik, je po-moderna začela zanikovati tudi različnost spolov in ustvarila »teorijo spola«, ker hoče izenačiti hetero- in homoseksualne zveze, je ustvarila ideologijo LGBT.
Nasploh se s problematiko svobode in enakosti (z »emancipacijo«), z njuno uporabo na politični ravni in v moderni ter pozni moderni (kar potem vpliva na ljudi, na mikro-raven) podrobneje ukvarja filozofinja Chantal Delsol v svojem delu »Sovraštvo do sveta«, ki sem ga omenjal že v prejšnjem članku. To »sovraštvo do sveta« je sovraštvo do preteklosti, do kulture, zgodovine in tradicije narodov, ta »prekleta preteklost« je namreč ovira na poti k preoblikovanju sveta in človeka, k ustvarjanju novega, kjer bo dosežena popolna enakost (emancipacija) in zato je vse staro treba izbrisati, uničiti, pozabiti. Preteklost je namreč zaznamovana z različnostmi, se pravi neenakostmi, s hierarhijami, posebnostmi… . Ljudi, ki v tej civilizaciji težijo k temu, avtorica imenuje »demiurgi«, ki so po njeno tudi prometejsko izprijeni, medtem ko ohranjevalce tradicije imenuje »vrtnarji«, stanje prekinitve vseh vezi z njo, še več, težnjo po izbrisu vsega starega, pa »emancipacija«.
Ta njena filozofija marsikaj pojasni, osvetli politično dogajanje v civilizaciji Zahoda v našem času, ko se dogaja vedno izrazitejša polarizacija med levico in desnico. Desnico imamo namreč (v grobem) lahko za »vrtnarje«, z njenim odnosom do preteklosti, naroda, tradicije, levico pa za demiurge, ki hočejo, z namenom izgradnje »novega sveta« vse to (staro) odpraviti, uničiti. To dandanes leva politika skuša udejanjiti tudi z imigrantsko politiko: kako namreč najbolj uničuješ neko kulturo, če ne z »veliko zamenjavo«, z masovnim uvažanjem ljudi iz drugih kultur? In učinkovito škoduješ krščanstvu, če masovno uvažaš muslimane, ki so bili v zgodovini vedno njegovi dedni sovražniki.
Vendar, v Evropi (a tudi v ZDA) se je že pojavil odpor do tega, do uničevanja tradicije in kulture, ta odpor se je pokazal v strmem naraščanju podpore desnim strankam v zadnjem času. Tu se pa spet pokaže, kako nekaj izrazito negativnega, celo nemoralnega, zločinskega je za levičarje »ukoreninjenost«: vse desne stranke kar povprek označijo za skrajno desne, desničarje pa torej na splošno za fašiste in naciste. V pozni moderni se je torej v zahodnih družbah vzpostavilo močno nasprotje med ukoreninjenostjo in emancipacijo. Toda, ta prevladujoča ideologija emancipacije (popolne enakosti) je v pozni moderni prignana že do iracionalnosti in norosti, ki sem jo omenil na začetku.
