6.4 C
Ljubljana
sreda, 29 januarja, 2025

(PISMO BRALCA) Demos 2.0?

Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica

Nekoliko sem spremljal nastanek Demosa, njegovo delovanje, dosežke in njegov konec. Še vedno mislim, da sta samostojna in (formalno) demokratična Slovenija njegov izreden, zgodovinski dosežek. V primerjavi s tistimi časi, še polnimi romantizma, upov in pričakovanj, je danes med Slovenci čutiti nemajhno mero razočaranja. Slovenija je nekako zastala v svojem nadaljnjem razvoju. Kje so vzroki?

Demos je razpadel l. 1992, ko je Slovenija dosegla samostojnost in mednarodno priznanje, in danes, ko gledam nazaj, imam občutek, da je partija sama omogočila nastanek te opozicije po takratnih svojih potrebah, da bi se ustvaril videz demokracije in da bi Demos izpeljal osamosvojitev in dosegel priznanje države. V ta namen so naši komunisti vanj infiltrirali svoje ljudi, da so ves čas imeli stvari pod nadzorom, ena od njih je bila tudi Spomenka Hribar – »velika boginja Demosa«, kar opisuje pokojni Slivnik v »Kučanovem Klanu«. Partija je taktično in zgolj navidezno sestopila z oblasti.

Če danes Slovenija stagnira v svojem razvoju, če se dogajajo podtaknjene afere in medijski umori, začenši z Depalo vasjo (potem še Patria in sedaj Trenta), je to posledica neizvedene lustracije. A tu je bila Slovenija v težjem položaju kot npr. države Vzhodne Evrope, iz več razlogov. Morala se je ukvarjati s tvegano odcepitvijo od razpadajoče Jugoslavije, komunistična revolucija je bila pri nas »avtohtona«, izvedena od naših komunistov, v Vzhodno Evropo pa prinešena s sovjetskimi tanki, in Slovenija pravzaprav nima nobene daljše tradicije lastne državnosti, tako kot druge države. Tudi v tem je neka šibkost, a komunisti so v primerjavi z Demosom vseeno imeli prednost: polstoletno izkušnjo v izvajanju tehnologije oblasti. In Oblast jim je bila vedno sveta, in tudi zdaj je nočejo kar tako izpustiti iz rok. Ohranili so jo znotraj formalne demokracije – z obvladovanjem družbenih podsistemov.

Zdaj pa nas to tlači in vleče nazaj – na Balkan, v nekdanji komunizem. Ali se je tem silnicam mogoče upreti –  z ustreznim rezultatom na volitvah? Morda, a desnica bo morala premagati svojo sedanjo razdrobljenost in neenotnost (za kar mislim, imajo »zasluge« tudi »zdrave sile« – deli in vladaj), novi Demos bi bil dobrodošel, a uspe lahko le v primeru, če ne bo podlegel na podoben način kot prvi Demos.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine