(PISMO BRALCA) Bebokracija

Piše: Mirko Macher

Milčinski je govoril o Butalah, in imel je prav, ko se je ponorčeval iz neukih Slovencev. Ni pisal koz(l)arije iz žlehtnobe, ali ker ne bi imel rad svojega naroda. Ravno obratno, a zgleda, da zaman !?

Slovenci so potomci Cisalpinov, Venetov, Retroromanov, Carnov/ Keltov, Čezalpskih Galcev, pa so nas kljub temu uspeli speljati večinski Jugo-Balkanci, s Srbijanci na čelu, na svoja balkanska pota: povedali so nam, kar nam je itak že prej povedal[1] grški misijonar Konstantin, pa mnogo kasneje še Primož, nato potomec Čehov Anton, kar je posvojil celo France, pa še en Anton in Anton, ki je verjel Srbom, da smo Slovenci Slovani. No danes pri tem ostaja, pranje možganov pa se nadaljuje, saj je le še nekaj bebčkov, ki temu trmasto oponira(mo) in brani(mo) Resnico.

Veliko sem hodil v Julijske Alpe, Karavanke, lahko rečem, da sem samohodec, pa sem bil kljub vsemu kos vrhovom: Triglav, Škrlatica, Jalovec, Mangart, Mojstrovka, Tolminski Migovec, Krn, Stol, Begunjščica, Golica, Skuta, … in še in še. Navdušila me je mati, bila je prava alpinistka iz javorniškega in mojstranškega ferajna (Krušic, Marjon … in drugi[2]), vnukinja Piparja Martina Prešerna (1861-1957), častnega predsednika PD Bled. Piparji, ustanovitelji Slovenskega planinskega društva – SPD, so orali pot v slovenske Julijske Alpe in …, ne nazadnje, slovensko samostojnost.

V gore greš dokaj varno lahko le na dva načina, ali po zaščiteni plezalni smeri ali po markaciji. Jaz sem se držal markacije, vedno se je izšlo, čeprav so gore polne gorskih skrivnosti, ki jih obvladajo le izkušeni gorniki, ki so imeli srečo, da so imeli dobro šolo ali vodiča/ vodičko, v mojem primeru je bila to mati. Nikdar se ji ne bom mogel dovolj zahvaliti za njena pota in življenjske napotke, bila je enkratna, predvsem izkušena in izostrena. No, da sem preživel nezavarovano plezalno steno v Tamarju, pa se imam zahvaliti le Bogu in njegovi božji volji, – da otrokom ne vzame očeta.

Človek znanje in izkušnje prenaša naprej, kar je pri meni sreča, saj je sledilka hči, ona je nadaljevalka rodbinskih gorskih genov, hodi po markiranih poteh s svojimi otroci. Hvala Bogu!

V gorah ni demokracije, tam šteje le znanje. Nazaj se vrne le izkušen gornik, pa še to ne vedno, saj vedno išče naprej, … Znanje ni nekaj dokončnega, je neprehojena pot, ki te stalno bogati in vleče …

Janez Janša je slovenski vodnik, ki je prehodil najbolj zahtevne gorske smeri, kalil se je ob Jegliču, on pa od svojih vzornikov in učiteljev, do Tume, Kugy-ja …, daleč od njih ni bil moj praded Pipar Martin Prešern, nst. (1861-1957), gorski vodnik in grajski vrtnar. Ponosen sem na prednike, tudi Prešernov rod[3], ki živi še danes.

Slovenkam in Slovenkam želijo vladati ljudje, ki niso sposobni hoditi niti po markaciji, kaj šele po plezalnih smereh. Pa je to pogoj? Ja! Slovenski voditelj je lahko le utrjen in neomajen ter pošten Človek, ki mu lahko zaupaš v vsakem trenutku. To, da je JJ srečal slovenske alpiniste, je za slovenski narod usodno naključje, brez katerega samostojne Slovenije ne bi bilo, to mora biti jasno najprej slovenski mladini. Brez gorske šole ni demokracije, saj qvazi liderji, ki nimajo teh izkušenj, lahko vodijo neuke ljudi le v prepad. Neizkušeni, ki nekritično sledijo tem namišljenim vodniškim gizdalinom, s polnimi usti bahaštva, nastopaštva in akademskega leporečja, bodo prej ali slej končali kot nekdaj naši predniki v balkanski navezi, ki pelje v propad – bebokracijo.

Slovenski narod lahko vodi le manjšina sposobnih voditeljev, ki poznajo pot. JJ jo pozna, potem pa je daleč prazen prostor, … Hvala Bogu, da ima(mo) za seboj nekaj dobrih pripravnikov, ki bodo sposobni slediti njegovi vodniški praksi. Hvala JJ-ju!

OPOZORILO!

Drage Slovenke in Slovenci ne nasedajte bebokratom[4], naučite se zgodovinski nauk iz zgodbe foteljskih liderjev, ki so zapeljali slovenski narod na pota balkanske rabote, sledite alpinskim vodnikom, obrnite se v najzahtevnejše alpske smeri, ki nas edine peljejo tja, od koder so prišli naši predniki, v Alpe, tja ker so znanje, izkušnje in trdo delo edini recept za uspeh in uspešnost, in vzgojo naslednikov vrednih svojih slavnih prednikov.

Sledite gorniški naciji gorniških liderjev: Tume, Kugy-ja, Prešerna, Jug-a, Jegliča, Grošlja, Manfrede, Štremflja -obeh, Belaka, Janše, …, ne nazadnje soplezalke Ivana Krušiča, moje matere Antonije Prešern …

 

Mag. Mirko Macher, z.r.

Radovljica, Most na Soči