Piše: Mag. Mirko Macher
V tokratnem prispevku želim, novi generaciji na pot, sporočiti nekaj dejstev o gnilih temeljih samostojne države Slovenije, na katerih stoji dandanašnja država. To sporočilo je namenjeno predvsem mladim in malo manj mladim, pred katerimi je še celo življenje.
Osnovno načelo, ki mora biti pred mladimi je, da je potrebno presekati s preteklostjo, če želijo obdržati samostojnost, in da ne zapademo pod protektorat katere od sosednjih držav, ki bi si propad slovenske države želela zaradi lastne hegemonije.
Anžetovi generaciji in generaciji mojih otrok in vnukov želim položiti na srce, da je na teh volitvah skrajni čas, če želijo imeti še kaj lepega od življenja in upati na življenje v resnični samostojnosti in svobodi, da se opredelijo, kakor mislijo, da je prav
Ljudje medvojne in povojna generacije, aktivno ali pasivno udeleženi v vojni, tisti, ki so bili žrtve povojnega režima, zablod in zavajanja osvajalske politike nacizma in fašizma, zlorabe Hitler: Stalin-ovega pakta oz. dogovora o delitvi sveta, in delovanja krvave komunistične partije, ki je po vojni morila med državljani in zatirala drugače misleče, naj dajo priložnost prihajajoči mladini. Ti, ki še vedno spuščajo seme zla in sovraštva med nevedno mladež, pa naj se skušajo zadržati in biti vsaj nekoliko bolj strpni drug do drugega, če se že ne morejo spraviti in sprijazniti s preteklostjo. Naj ne zastrupljajo več, kar naprej, mladih in nevednih populacij in jim povejo le nujno resnico, da se bodo tudi oni izobrazili in ozavestili z njo in se zavedli, kaj pomeni biti domoljub v lastni domovini in strpen do drugačnosti sodržavljank in sodržavljanov.
V nadaljevanju bi rad opozoril na stanje, ki sem ga označil, na začetku prispevka, kot stanje gnilih temeljev države.
CITATI so vzeti iz intervjuja novinarja dr. Metoda Berleca z raziskovalcem, publicistom in profesorjem dr. Radom Pezdirjem, z dne 20. oktober 2022, na Nova TV24. Izbor vprašanj in odgovorov pa avtorjevem izboru. Celotni intervju si lahko ogledate, vsakodnevno, na omenjeni televiziji.
Berlec: V tokratni oddaji se dotakniva še nekaterih drugih tem iz vaše knjige. Kljub temu pa bi vas za začetek prosil, če naše gledalke in gledalce spomnite, kako je nastal partijski leviatan[1] v prvih letih po drugi svetovni vojni.
Pezdir: Ja, nastal je iz neke potrebe, najprej po političnem upravljanju v Trstu, ki ga je jugoslovanska oblast izgubila in seveda ustvarjanju kapitalskega zaledja, za tisto, kar je bilo v glavi partije, da naredijo državo v državi, vendar že zelo kmalu, v kakšnih 3-4 letih, po vseh teh poslovnih iteracijah, ugotovijo, da imajo predvsem pred seboj neko konfiguracijo, ki je večji in omogoča finančni inženiring. In od leta 1951, ko v Liechtensteinu ustanovijo podjetje Kol Commerce Vaduz, v katerem mešajo legalne in ilegalne tokove denarja, in jih potem preusmerjajo očiščene v ekonomski sistem preko Trsta, ugotovijo, da se lahko to dograjuje in seveda se dograjuje leta ’68, ko vstopi banka, leta ’89 pa vidimo pravi smisel tega sistema, in namreč, da se pred berlinskim zidem, pred padcem berlinskega zidu potegne kapital iz države, to je državni kapital, potem pa se vrne nazaj kot zasebni kapital in v slovenski privatizaciji začne kupovati, najrazličnejšo …, podkupovati podjetja, posebno v medijskem in medicinskem sektorju, se pravi v zdravstvenem sektorju in seveda tudi v bančno-finančnem sektorju. Iz tega nastane konglomerat, ki ga pravzaprav nihče ne opazi zelo dobro, tam nekje do druge bančne sanacije, ko pa se izkaže, po korak po koraku, da je bil osrednji mehanizem uporabljen za to, da je partija s svojim omrežjem enostavno čez tranzicijo zadržala svojo moč; da je privatizirala slovensko ekonomijo in seveda, da je to počela ob asistenci politično dominirane največje slovenske banke – Nove ljubljanske banke (NLB), ki je bila kadrovana po vzvodih iz vrha partije; v knjigi je celo ta dokument operacija Merkur, ki kaže, kako je, pravzaprav se osvojilo NLB s strani Nika Kavčiča in Milana Kučana, na način, da je to postala pumpa denarja v omrežje, ki se je vzpostavilo na vzporednem mehanizmu.
Berlec: Kako pa je bilo to, ta vzporedni mehanizem, institucionalno lastniško strukturirano?
Pezdir: Jah, dejansko je bila uporabljena metoda slamnatih lastnikov, ne. Se pravi, da so uporabili fizične osebe, ki so dobile gotovino zato, da so kupile deleže v sistemu tega vzporednega mehanizma in ti deleži, in ta gotovina je bila seveda izdana kot zadolžna gotovina, se pravi kot dolg, torej v primeru da nekdo ne vrne tega denarja, mu zaplenijo njegove delnice. In ta mehanizem vidimo, da je pokrit do leta ’89 na tak način, hkrati pa tudi vidimo različne zadeve, na primer glavni kanal denarja iz Ljubljanske banke (LB) v Italijo, Švico in Luxembourg, predstavlja podjetje ADIT, za katerega pa sam Milan Kučan kot sekretar RK SZDL v začetku ’70-ih napiše, da je to pravzaprav lastnina nekdanje OF[2] oziroma njene naslednice SZDL. Seveda, velika transformacija pride s tem, ko se krediti LB po temu mehanizmu ravno ob koncu ’80-ih prestavijo v ustanovitev tistega, kar spoznamo kasneje kot Interfinance Zürich. Od tam naprej pa denar naenkrat izgine v državni obliki in pristane v privatni obliki, in največja pojavnost tega, ki jo poznamo v času tranzicije, je seveda znameniti KB 1909, ki je pravni naslednik SAFTI-ja.
Berlec: Ali recimo, Darko Horvat, je bil nekakšen varovanec Kučana ali kako? Mislim, da je imel takšne možnosti, da je to certifikatsko, – da je s temi certifikati tako uspeval?
Pezdir: Sedaj, če vprašate tiste, ki so delali z Darkom Horvatom, bodo rekli, da prave povezave z Milanom Kučanom ni bilo, dejansko pa ostaja na mizi tisto, kar vidimo, se pravi podjetja, ki so prišla iz vzporednega mehanizma, ki ga je reguliral vrh partije, se pravi tudi Milan Kučan. In s slovenskimi podjetji se je pač uresničila in obstajala in delovala do samega kraha tega, ne, te zgodbe, poslovnega kraha.
Berlec: Vam je ob tem kaj znano, kakšno vlogo pa je imel v omrežju Darka Horvata Aleš Musar. V zadnjem času se veliko govori o njem, veliko slišimo o njem?
Pezdir: Jaz, ko sem delal zgodbo o Faktor banki, sta bila v mojem fokusu dve stvari, se pravi, ta zgodovinska zveznost vzporednega mehanizma z izraelsko stranjo zgodbe in seveda sam Darko Horvat. V temu kontekstu, pravzaprav, Aleš Musar ni bil predmet mojega proučevanja, in Aleš Musar tudi zelo kmalu odide, potem, ko se Aktiva, …ko se zgodi ta fuzija med Aktivo in IDB-jem. Zagotovo pa, glede na to, da je bila Aktiva privatizacijski sklad, ne, PID, ne, bivši PID. Mislim, da naslednji posli Aleša Musarja, so zanimivo, ravno spet pidovski, certifikatni skladi, ne, ampak tokrat v BiH in Črni gori (ČG), kar pomeni, da, če kaj, se je znal naučiti pri Aktivi, kako plavati v tej pidovski privatizaciji. Kar morate razumeti, da pidovska privatizacija v BiH ter Črni gori je zelo bližnja preslikava tega, kar smo imeli mi v Sloveniji, sploh model je isti, ne. In to smo videli potem v naslednjih iteracijah, tako pri skladu MONETA v Črni gori, kakor pri ZIF-ih, se pravi teh privatizacijskih fondih, ki so se v investicijske sklade spremenili v Bosni, to je na primer Invest NOVA, PRIVREDNIK etc., ki so bili vsi v domeni omrežja, s katerimi je sodeloval, katerega center je bil Aleš Musar.
Berlec: Se pravi, da ta njegova poslovna hobotnica, ker pač jo ima, in je razpeta po celi Evropi, se pravi, spominja tudi na Horvatovo?
Pezdir: Zagotovo!
Dr. Aleš Logar, Konvencija v Bovcu, julij ’22.
Foto. Mag Mirko Macher, z.r.
Berlec: Kako pa komentirate to, da žena[3] Aleša Musarja pravi, da ona ne pozna podrobnosti poslovanja svojega moža, čeprav ima v bistvu tudi lastniške deleže, na primer prav v Ruski dači, mislim da 14 % in podobno. Kako to komentirate? … pa glede na to, da je pač pravnica.
Pezdir: Glejte, ona lahko osebno se odloči, da tega ne bo poznala, je pa …, ni pa ta njena odločitev nekaj, kar nosi neko pravno posledico. Nekdo, ki je lastnik podjetja, je še vedno odgovoren, in argument ‘nisem vedel’ ne zadostuje po slovenski zakonodaji; to vam lahko pove vsak ekonomist in tudi vsak pravnik. Ne? Ruska dača v tem omrežju ni oddvojeno in nepovezano podjetje. Ruska dača je podjetje, ki ima lastniški delež v podjetju AURATUS, podjetje AURATUS ima pa lastniški delež v podjetju ST VENTURE, ki eden od dveh centrov celotnega omrežja, v katerem so lastniško prisotni še podjetji iz Jersey-ja S. T. HAMMER, ki jih obvladuje Musar s sodelavcema, AG, ki je bil privatiziran, kot je bil, z uporabo pravnih oseb iz Črne gore in Bosne, kjer so bili skriti Musar in prijatelji in republike Slovenije. Sedaj, če čisto enostavno pogledamo, ne. Ali potrebuje podjetje Ruska dača kapitalsko naložbo v podjetju AURATUS-a in potem naprej v podjetju ST VENTURE zaposluje? Ne, ker je pač v turizmu, a ne, ampak vseeno to ima! Ampak kako je do tega prišlo? Kot solastnica, Nataša Pirc Musar, ne, ne more ne vedeti, da v podjetju v katerem je solastnica, da ima lastniški delež, pomemben lastniški delež še v enem pomembnem podjetju, navsezadnje poslovne transakcije se dogajajo. Če se odpre družbeniška pogodba za to podjetje AURATUS, potem notri piše, da je notri vstopila Ruska dača, ampak privolitev je prišla od obeh lastnikov, in Nataše Pirc Musar in nemškega podjetja AULON, ki ga obvladuje Aleš Musar. A? In to je nemogoče ne vedeti, ker na koncu koncev je morala Nataša Pirc Musar, če ne drugega, če ni sama neposredno to delala, je prenesla pooblastila na Aleša Musarja, da pač prevzemajo delež v AURATUS-u. A? Ampak, ne moremo pa reči, da tega ne vemo, tudi ne moremo reči, da podjetje Ruska dača, ki ima lastniški delež v enem drugem podjetju deluje tako, da lastnik ne rabi vedeti, kaj se dogaja s to investicijo v nekem drugem podjetju. Pač lahko, lahko, ampak to ne bo vzdržalo pravne presoje, ko pride do nekega pravnega primera.
Dr. Aleš Logar, Konvencija v Bovcu, julij ’22.
Foto. Mag Mirko Macher, z.r.
Berlec: Kako pa komentirate to, da je del levih intelektualcev, na čelu s Spomenko Hribar, pa dobro, z Avrelijem Jurijem, neko ponovno poslal nekakšen poziv Golobovi vladi, naj revidirajo zunanjo politiko, naj se zavzame za nekakšna pogajanja s Putinom in podobno?
Pezdir: To so klasične lekcije iz putinistične propagande, se pravi dovoljene za evropsko levo sceno; kritika Putina v smislu invazije na Ukrajino, vendar se moramo bati Putina zaradi tega, tega in tega, in na koncu pika na i, jedrske vojne. Jaz mislim, da je to navadno sranje, ki ga prolongira očitno že senilna babeština, imenovana Spomenka Hribar, ki se je izkazala kot velika ljubiteljica Putinovega fašizma in Putinove propagande za zastraševanje EU. Jaz domnevam, da je vlada Roberta Goloba to vrgla v smeti, če pa ni, naj pa čim prej. In jaz mislim, da je nedostojno, da sploh slovenski mediji dajejo prostor za kanale putinovske propagande, preko te, pač, očitno možgansko upehane in moralno bankrotirane ženske.
Za konec še beseda avtorja prispevka:
Iskreno domoljubje je tokrat neposredno vezano na prelom s preteklostjo, na prelom ki ga pooseblja dr. Anže Logar, neodvisni kandidat za predsednika republike Slovenije, človek samostojnega in poglobljenega duha, ki mu je še kako mar za našo skupno domovino in njene vrednote.
Odločimo se, izkoristimo to zgodovinsko prihodnost, v kateri bo prostor za ustvarjalno sodelovanje, za spomenike novim generacijam, ne pa samodržcem preteklega neodmrlega režima, ki se ne more sprijazniti, da je njihov čas že zdavnaj potrošil ljudsko strpnost in potrpežljivost.
Pojdimo in volimo strpnost in ljubezen med državljankami in državljani naše edine domovine. Spominjajmo se nedelje, 13. novembra 2022, kot dneva priložnosti za naše nasledstvo.
Mag. Mirko Macher,
[1] Morska pošast v Janezovem razodetju. Leviatan je morska kača, omenjena v teologiji in mitologiji. Omenjena je v več knjigah hebrejske Biblije, vključno s Psalmi, Jobovo knjigo, Izaijevo knjigo, Amosovo knjigo in, glede na nekatere prevode, v Jonovi knjigi; omenjena je tudi v Enohovi knjigi.
[2] Ww: Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica večanja aktivnosti Komunistične partije Slovenije (KPS) v času po okupaciji Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni, najprej pod imenom Protiimperialistična fronta (PIF), po propadu pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo oz. po napadu prve na drugo junija 1941 pa pod imenom Osvobodilna fronta (OF). Po tem imenom je delovala med letoma 1941 in 1953. Njen namen je bil organizacija oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve Slovenije, že med vojno pa je tudi izvajala gverilsko delovanje z namenom prevzema oblasti. Opa: V resnici pa je bila večstrankarska politična organizacija OF, ki jo je sestavljalo več kot 15 skupin, zlorabljena za revolucionarno fronto usmerjeno proti lastnemu, slovenskemu narodu, kar se je izkazalo že kmalu po ustanovitvi leta 1941, ko OF sodeluje pod okriljem komunistične partije (KPS) in njenih izvršilnih organov (OZNA, VOS, …) pri fizičnem odstranjevanju razrednih sovražnikov, pri nacionalizaciji zasebnih podjetij in pri konfiskaciji premoženja premožnih slovenskih državljank in državljanov ter pri preganjanju komunističnemu režimu nasprotujoče narodove inteligence (znanstvenikov, kulturnikov, duhovnikov, domoljubov …) z avtoritarnimi in represivnimi metodami: z zapiranjem v zapore in prisilna delovna taborišča, za obtožbami in obsodbami na izrednih sodiščih, z likvidacijami na smrt obsojenih v različnih montiranih procesih, …).
[3]Pirc Musar, Nataša je dodatna izobraževanja opravila v Združenih državah Amerike, pri televizijski hiši CNN v Atlanti. Študij je nato dva semestra nadaljevala na oddelku za medije na univerzi Salford v Manchestru v Združenem kraljestvu, med katerim je prakso opravljala na televizijskih postajah BBC, Granada TV, Sky News, Reuters TV in Border TV. Doktorirala je na pravni fakulteti Univerze na Dunaju.
