(PISMO BRALCA) Antropocen

Piše: Franc Bešter

Začela se je doba človeka – antropocen, to je l. 2009 ocenila večina znanstvenikov, ki se s tem ukvarjajo, na osnovi ugotovitve, da danes delovanje človeka preobraža Zemljo bolj kot vsi naravni procesi skupaj.

Do zdaj naj bi 12 000 let trajal holocen – ta se je vsekakor tudi začel z neko (kmetijsko) revolucijo, ko se je človek, z udomačevanjem rastlin in živali, za stalno naselil. Zaradi tega se je takrat zgodil tudi nek velik skok v razvoju orodij (brez katerega pa tudi izum VRO ne bi bil možen!), človek je namreč za obdelavo zemlje potreboval razna nova orodja, ki so bila lahko tudi težja, saj se ni več selil za hrano, za plodovi in plenom, zato je to tudi prehod iz neolitika v dobo kovin, v bronasto dobo.

Zakaj in kako je prišlo do prehoda v antropocen – vzroke moramo jasno prepoznati, kajti vse skupaj je začelo začetnika teh sprememb tudi ogrožati. Moja teza je, da je vzrok v pojavu visoko razvitih orodij na planetu (VRO) – z njimi, z njihovim učinkom na naravo in družbo se že nekaj časa ukvarjam.

Človek se je z VRO vrgel na naravo:

• Z motorno žago nad gozd, da je dobil hlode, jih prodal in dobil denar
• Z motornimi ladjami nad ribe, da bi jih prodal in dobil denar
• Z orjaškimi bagri nad premog, da bi ga lahko čim več skuril in dobil energijo
• Z velikimi traktorji nad zemljo, da bi posejal pšenico, jo prodal in dobil denar
• Z bagri tudi v dnevnih kopih, da bi izkopal milijarde ton zemljine za izdelavo strojev
• Opomba: tudi izdelava VRO in njihov pogon zahtevata ogromno raznih surovin (tudi redkih kovin) in ogromno energije, kar vse tudi močno preobraža zemeljsko površje
• Z žerjavi nad skalne klade v kamnolomih
• Z rovokopači in raznimi svedri nad teren, da bi gradil avtoceste in predore
• Z bagri in žerjavi, da bi gradil velemesta
• … in še bi lahko naštevali.
• Se pravi, človek je stoletja nazaj te stvari počel s sekiro, krampom, lopato, jadrnico, lesenim plugom… . Z izumom VRO je ta naravna bogastva začel izkoriščati mnogo bolj učinkovito, se pravi, iz narave jih pridobiva v mnogo večjih količinah kot nekoč in lahko dobi več denarja, ker pa je na ta način proizvedenih mnogo več surovin, hrane energije… kot nekoč, lahko mnogo več ljudi kot nekoč živi, in mnogi živijo mnogo bolje. Posledica pa je to sodobno preobražanje površine Zemlje, a tudi spreminjanje atmosfere, oceanov…, gre za veliko izčrpavanje virov, a tudi onesnaženje voda in zraka, in človeštvo pušča za sabo ogromne gore smeti, odpadkov, žal tudi strupenih.
• V 19. stoletju je bila narava za človeka še vedno stvar nevarnosti in izzivov, a v tem stoletju so se izvršila tista odkritja v znanosti, ki so omogočila industrijsko revolucijo v 20. stoletju. Industrija: tovarne. Tovarne: velike delavnice, opremljene z VRO. VRO: masovna proizvodnja, tudi prej neznanih stvari, ki pa je zahtevala tudi masovno porabo surovin in energije. Da, energija je pri VRO nekaj ključnega, energija jih poganja, in danes je civilizacija zašla v razne dileme in slepe ulice tudi zaradi problemov s pogonom VRO, se z energijo.
• Tržni sistem pomeni tekmovalnost med firmami, celo državami, in ta tekmovalnost je nadaljnji razvoj VRO močno vzpodbujal. Planski sistem, za katerega se je odločil komunizem, tega ni vzpodbujal, to je bila verjetno najbolj usodna napaka, ki jo je naredil, propadel je tudi zato, ker je tehnološko zaostal za Zahodom.
• Ta tekmovalnost in nenehni tehnični napredek, zahteva po gospodarski rasti, čemur vsemu se je pridružil še človeški pohlep, ki ne pozna meja – vse to je vzpostavilo tudi masovno proizvodnjo in potrošnjo in povzročilo hudo izčrpavanje virov. Človek je v to vojno na trgu (boj s konkurenco) vpregel VRO, a ta boj je postal tudi vojna proti naravi. Še posebej, ker je v človeški naravi, da se ne ustavi zgolj pri zadovoljevanju svojih osnovnih telesnih potreb, svoje bogastvo in udobnosti želi stalno večati, in VRO je izkoristil tudi za to, in mnogo preveč narave smo uničili tudi zaradi tega. Potem razdeljenost sveta na države: med njimi je vedno obstajala tekma v oborožitvi, a z izumom VRO so takšna postala tudi orožja. Skoraj vsako orodje se lahko uporabi tudi za ubijanje, in človek je iznašel tank, letalo, podmornico, raketo…, za proizvodnjo vsega tega je potrebno ogromno raznih virov in tudi ogromno energije!
• In najstrašnejše orožje, atomsko bombo, ki je VRO za trenutno pretvorbo jedrske energije v toplotno, VRO uničujejo svet postopno, a jedrska bomba ga lahko uniči v trenutku!
• Danes, ko se vidi, kako smo spremenili in še spreminjamo obličje Zemlje in kako s tem žagamo vejo, na kateri sedimo, se zastavljajo vprašanja: ali VRO ne bi smeli izumiti, ali bi jih morali uporabljati na nek bistveno drugačen način? Vsekakor si moramo priznati, da smo se vse prejšnje stoletje obnašali nekako v tem smislu kot da je svet neomejen. Da, če bi bil svet neomejen, bi ga lahko v nedogled nekaznovano izčrpavali in onesnaževali. Tako pa se je v formuli prosti trg – VRO – blagovno-denarna menjava skrivala ta sistemska napaka, zmotna postavka, delovanje kot da je svet neomejen. Stalna gospodarska rast v omejenem svetu ni možna. Vendar, to (stalno rast) je vzpodbujal tudi sam sistem demokracije: politiki, da so izvoljeni, morajo biti všečni volivcem tudi z gospodarsko uspešnostjo. Ni pa videti alternative tem najpomembnejšim dosežkom moderne dobe: tehniki, tržnemu gospodarstvu in demokraciji. Vse to ustvarja sodobni kapitalizem, ki pa se bo moral temeljito preobraziti. Ta znanja in institute modrene bo treba začeti uporabljati na bistveno drugačen način, kar pomeni radikalno preobrazbo načina mišljenja in življenja. To pa je človek pripravljen šele, ko ga nekaj dovolj močno pritisne. Problemi, povzročeni z VRO in sistemom pa ga že pritiskajo, človek je naletel na meje, kar se tiče surovin in energije, in vrstijo se naravne nesreče, ekološke katastrofe, planet je že močno izčrpan in onesnažen. Odnos do narave: v 19. stoletju je bila ona za človeka polna izzivov, v 20, stoletju je postala premet brezobzirnega izkoriščanja, danes, v 21. stoletju, pa vse kaže, da bo človek moral vedno bolj biti njen varuh, kajti tudi mi smo del narave, vrste pa danes pospešeno izumirajo, enkrat lahko pride vrsta tudi na nas. Priznati si bomo morali, da v tem »napredku«, v razvoju in uporabi VRO ni bilo dovolj modrosti, bilo je znanje, ne pa modrost, Indijanci so bili modrejši: »Narava ni naša lastnina, naravo smo prejeli na posodo od naših zanamcev«. In še besede nekega indijanskega poglavarja, namenjene belcem: »Šele, ko bo posekano zadnje drevo in ujeta zadnja riba, boste spoznali, da denarja ni mogoče jesti«.
• Res, danes, ko naravne nesreče že močno pritiskajo na nas, smo se šele začeli trezniti, tako npr. tudi glede do zdaj neomejenega ulova rib in tudi glede odnosa do gozdov.