Virus je hitrejši od človeka,
se okolju naglo prilagaja,
včasih je kot prava ljudska vstaja,
kjer ni treba, najprej tam useka.
Se začenja v grlu, s pravo zgago,
blažev žegen prav nič ne pomaga,
lažni je alarm, ki premaga
zdravo grlo, izvojuje zmago.
Stopnji drugi pravi se fajonska,
so oči izbuljene zlovešče,
kakor da abortusne so klešče,
škoda virusna takoj milijonska.
Virus kakor v luki mesec prvi
se zasidra in signal pošilja,
lažni kajpak, tkivo zdravo cilja,
kot da bi najedali ga črvi.
Črvi in repati polži v boju
zdijo virusovi se mutanti,
pa so le navadni sekundanti,
ki mastijo z virusom se v loju.
Na večer začenja dnevno delo
virusov nevarnih niz v koloni,
peti dan je ves že v mrtvi coni,
lažno se predstavlja na debelo.
Petstosedemdeset je mutantov
in pa eden, ki je virus pravi,
veste kaj, ko s pravim se opravi,
bo odkuril ves niz sekundantov.
Pravega je treba le zgrabiti
pa še dva do tri morda v koloni,
peti dan poginejo vsi kloni,
to se skratka mora pač zgoditi.
