Dvojno vidim, trojno jih preštejem,
ki so tukaj iz protesta zbrani,
vedno več jih je, težko ubrani
moje se srce, se z njimi grejem.
In potem naprej tako poročam,
da njih mnoštvo je zares veliko,
kot da širil bi ekrana sliko,
sam število sproti pač določam.
Zbrani so, jih predimenzioniram,
saj sem vendar Poptevejškov Pepe,
matematika me malo tepe,
pa zato prav rad multipliciram.
Iz protesta skratka so se zbrali,
ker nam gibanje je omejeno,
in bilo je tisočkrat rečeno,
da ne bodo se nikoli vdali.
Jih preštevam in močno podpiram,
vsakega iz množice te silne,
ker zaprte so še zdaj gostilne,
drugega za drugim sam podiram.
Koga rušim, ste do zdaj spoznali,
špricerje, ki dvojno jih ugledam,
pa čeprav predobro se zavedam,
da so spet grdo me naplahtali.
