Komisija v gozd se napotila
k sovi je, da jo o tem povpraša,
sovica lepo če se obnaša,
ki je zdaj se v jati zaposlila.
So pobarali jo, botro sovo,
kakšna jate njene je sestava,
je izbira ptičic v njej res prava,
zlasti zdaj, ko so sprejeli novo.
Presenečena je vsa obstala
stara sova ob vseh teh vprašanjih,
komisarjev zbala se zunanjih,
ni odgovora jim zlepa dala.
»Varnost, veste, moja je maksima,
kaj če kak podatek se pojavi,
ki ob belem dnevu se objavi
in ki javnost vse preveč zanima.«
Nauk te zgodbe kajpak je na dlani,
sova je temačna ptica nočna,
je podnevi klavrna, nemočna,
temo išče, skriva se ob strani.
Varnost, veste, je maksima njena,
sama je dejala komisiji,
dnevna luč pa vodi jo k fobiji,
da se razsvetli resnična scena.
