Spoštovani gospod predsednik, za predsednika Republike Slovenije ste bili izvoljeni na demokratičnih volitvah z enostavno večino. Zaradi Vaše strankarske pripadnosti in pretekle politične poti se gotovo zavedate, da bi glasovi samo vaših strankarskih tovarišev iz nekdanje ZKS, preimenovane v SD, gotovo ne zadoščali za zmago na volitvah. Torej ste bili deležni tudi glasov iz drugih političnih taborov in tudi posameznih simpatizerjev.
Ob spremljanju Vašega delovanje dobi človek včasih občutek, da se tega dejstva ne zavedate dovolj. Vaše poteze dajo slutiti, da se vseeno počutite bolj zavezani svoji stranki, kot pa vsem Slovenkam in Slovencem, ne glede na njihove nazore in politično pripadnost. Kot predsedniku države Vam je gotovo znano, da je naš narod po letu 1941 dalje razcepljen v dva tabora, pri čemer Vaša predhodna politična stranka ni bila brez krivde, če se previdno izrazim. Da bi ta prepad premostili, je bilo do sedaj premalo storjenega. Takoj po formalni politični in ozemeljski osvoboditvi leta 1990 je to zaviral zadnji sekretar Vaše stranke, ki svoj vpliv ni usmeril v zbliževanje v notranjosti naroda, ampak je skrbel prej za to, da so Vaši strankarski tovariši te okope še zvišali.
Mnogi volivci so videli v Vas človeka, ki bi naj poskušal te okope znižati in premostiti ravno zato, ker pridete iz vrst stare nomenklature in so volivci pričakovali, da boste tako lažje prepričali leve večne skeptike in boste prej kos metanju polen pod noge. Vedno bolj pa smo priče temu, da niste Vi pravi gospodar v predsedniški palači, temveč neki duhovi iz preteklosti. Zato Vas vprašam, a mislite, da so Vaše poteze v intresu večine naroda, da se kažete po raznih partizanskih prireditvah z Vašimi strankarskimi tovarišicami in tovariši, čeprav veste, da poglavje partizanstva v naši zgodovini še ni dokončno zaključeno in ovrednoteno. Vaša prisotnost pred nedavnim na Pohorju je bila težko razumljiva. Možno je, da se boste pojavili tudi na popolnoma sporni prireditvi v Dražgošah. Najbolj pa Vas razgali prireditev v predsedniški palači 20. januarja, kjer bi se naj slavila neka partijska poteza, ki je imela za cilj reševanje komunističnih kožuhov.
Zato si dovolim postaviti naslednja vprašanja: Ali ste pošten, zaveden Slovenec, ki v prvi vrsti želi svojim državljankam in državljanom le dobro? Če je tako, zakaj potem ne ravnate v interesu večine Slovenk in Slovencev? Ali ste nemočni, ali strahopetni ali tega sploh ne želite, ker so cilji Vaše stranke na prvem mestu?
Franci Kindlhofer, Celje
