4 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Ob Svetovnem dnevu človekovih pravic: Še vedno so prevečkrat kršene

Danes, 10. decembra, obeležujemo Svetovni dan človekovih pravic. Človekove pravice še zdaleč niso samoumevne, zato se moramo zanje boriti in ves čas opozarjati na njihove kršitve, ki smo jim na žalost prepogosto priča tudi v Sloveniji.

 

Danes, 10. decembra, obeležujemo Svetovni dan človekovih pravic. Morija in zločinske prakse druge svetovne vojne so namreč pokazale nujnost sprejema mednarodnega dokumenta, v katerem bodo določene splošne človekove pravice, zaradi česar je bila na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v Parizu na današnji dan leta 1948 sprejeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Deklaracijo je podprlo 48 držav, nobena ni bila proti, se jih pa je nekaj vzdržalo glasovanja, med njimi predvsem takratne komunistične države. Uradne obrazložitve za vzdržanost so bile, da deklaracija ne obsoja v dovoljšnji meri dejanj fašizma in nacizma, čeprav so komunisti v želji po oblasti sami grobo kršili kopico človekovih pravic. Pomembno vlogo pri glasovanju je odigralo tudi komunistično nasprotovanje pravici državljanov, da lahko zapustijo svoje države. Med državami, ki deklaracije niso podprle, je bila tudi tedanja Jugoslavija.

Splošna deklaracija o človekovih pravicah ni bila zasnovana kot zavezujoč dokument, torej ga države niso dolžne izpolnjevati, a so se različne vlade skozi leta sklicevale na deklaracijo v tolikšni meri, da je ta postala del mednarodnega prava in posledično zavezujoča. Tako še danes deklaracija vpliva na življenja ljudi, je zgled za številne mednarodne pogodbe, njena določila pa so vključena v ustave in zakonodajo številnih držav.

Ta zgodovinski dokument predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki razvijali spoštovanje zapisanih pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje. Izpostaviti velja 2. člen, ki veleva, da je »vsakdo upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino«.

V Slovenski demokratski stranki opozarjamo, da spoštovanje človekovih pravic še zdaleč ni samoumevno. Za spoštovanje človekovih pravic se je treba boriti in tudi opozarjati na njihovo kršenje. Tako je treba opozoriti, da približno 250.000 ljudi čaka v čakalni vrsti na pregled pri zdravniku ali specialistu in posledično je vsem čakajočim kršena pravica do učinkovitega zdravstvenega varstva, na drugi strani v tem trenutku v državi ni skorajda niti ene postelje v domovih za starejše, kjer bi starejše lahko nadomestili, prav tako v zadnjih 10 letih ni bil zgrajen noben nov dom za varstvo starejših, torej so tudi njim kršene pravice. Kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo in na katere opozarjajo tudi ljudje, so kršitve pravic v sodnih postopkih, ogromno je kršitev človekovih pravic na področju delovno-pravne zakonodaje, v zvezi s socialnimi vprašanji in pokojninskim sistemom. Problematično je spoštovanje pravice do informiranosti ter svobode mišljenja in izražanja. V Sloveniji pa žal še vedno niso spoštovane nekatere temeljne civilizacijske pravice, kot je pravica do groba, saj ogromno žrtev medvojnega in povojnega nasilja še vedno nima spominskega obeležja, sorodniki pa še danes ne vedo, kje ležijo njihovi bližnji.

Na področju človekovih pravic in spoštovanja dostojanstva ter temeljnih svoboščin nas tako tudi v Sloveniji čaka še veliko dela.

Zadnje novice

Sorodne vsebine