Pred 100 leti, 10. septembra 1919, so Avstrija in zmagovalne sile antante v gradu Saint-Germain blizu Pariza podpisale senžermensko mirovno pogodbo.
Čeprav gre predvsem za mirovno pogodbo, je vsebovala tudi obsežne določbe za zaščito jezikovnih ali verskih manjšin. Tako mirovna pogodba nasprotuje vsakemu zapostavljanju, govori o sprejemu manjšinskih članov na javne funkcije in v različne poklicne in zaposlitvene dejavnosti.
Sto let po podpisu senžermenske mirovne pogodbe le – ta še vedno ni docela udejanjena, čeprav je zapisana v ustavnem rangu. Vsebuje pa mnogo nastavkov za temeljito in več kot potrebno reformo Zakona o narodnih skupnostih.
„100 let po podpisu senžermenske mirovne pogodbe in leto pred 100-letnico plebiscita na Koroškem bi morala Republiki Avstriji biti plemenita naloga, da preveri vsa določila manjšinske zaščite in udejani morebitna odprta zakonska zaščitna določila.“
