Piše: SCNR
Tokrat bo z nami pričevalka Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani. Pri hiši je bilo šest otrok, doma so imeli mesnico. Ko so Nemci leta 1943 očeta zaprli v Begunje, so se domači bali, da ga bodo ustrelili kot talca. Mama ga je uspela rešiti preko poznanstev. Zapor mu je nudil varnost pred partizani, ki bi ga gotovo ubili, saj so ga že večkrat iskali. Po prihodu iz zapora se je oče umaknil od doma, vodenje mesnice pa je prevzela mama. Ostala je sama z otroki in teto. Življenje je bilo težko in stresno, ponoči so večkrat prišli partizani in jim pobrali vse, kar so imeli. Živeli so v stalnem strahu.
Ker je bil oče na seznamu za likvidacijo, se je družina leta 1945 umaknila na Koroško. Marin brat Alojzij, ki je bil med vojno vpoklican v nemško vojsko, se je kasneje pridružil domobrancem. Po umiku v Vetrinj je bil z ostalimi domobranci vrnjen v Slovenijo in umorjen. Stara mama je čez nekaj let povedala, da je eden od domačinov rekel: »Ker ta starega nismo dobili, je pa ta mladi ‘crknil’.« Šest tednov so bili nastanjeni na Vetrinjskem polju, nato pa premeščeni v Špital. Gospa Mari ima na bivanje v taborišču lepe spomine. Bili so srečni, da so lahko živeli v miru, čeprav daleč od doma. Leta 1949 so prišli v ZDA, v Minnesoto. Oče je delal v klavnici, ponoči pa v rudniku, leta 1953 so se preselili v Cleveland in tam kupili hišo.
Marin mož je bil doma iz Zagorja in je bil med vojno prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Bil je v ujetništvu v Franciji in Italiji, po vojni pa je želel priti v Ameriko. Najprej je emigriral v Argentino, od tam je prišel v Cleveland, kjer se je srečal z Mari in sta si ustvarila družino.
Pričevanje sta oktobra 2011 v Clevelandu posneli Marta Keršič in Jelka Piškurić. Za objavo sta ga pripravili Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.
Prisluhnite pričevalki Mari Kosem Celestina na spodnji povezavi:
http://zakladnicaspominov-scnr.si/2018/12/13/mari-kosem-celestina/
Vir: Študijski center za narodno spravo
