»Mladi, ki so odšli v tujino, so izgubljeni zakladi, ki jih je družba izobraževala in vlagala vanje, v nekem trenutku pa ni vedela, kaj z njimi narediti. Prav oni so tisti, s katerimi bomo v prihodnje sposobni dosegati višjo dodano vrednost. Zato smo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov oblikovali 7 ukrepov Za lepšo prihodnost mladih, ki zadevajo najbolj ključna področja plačne politike, stopnje davka na dobiček, kadrovskih štipendij, stanovanjske problematike in izobraževanja,« je na današnji novinarski konferenci SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, v katerem so zbrani najuspešnejši slovenski podjetniki, dejal predsednik kluba Marjan Batagelj. Skupaj z drugimi podjetniki, člani kluba, so izpostavili ukrepe na ključnih področjih, pomembnih za vzpostavitev privlačnega in stimulativnega delovnega in podjetniškega okolja, ki je osnova za privabljanje uspešnih mladih iz tujine v Slovenijo.
SBC – Klub slovenskih podjetnikov je danes, 9. julija, v NLB Centru inovativnega podjetništva v Ljubljani predstavil 7 ukrepov za lepšo prihodnost mladih. Marjan Batagelj, predsednik kluba, je izpostavil, da je v letu 2016 iz Slovenije odšlo več kot 2600 mladih (15 – 29 let), največ tistih s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo (Vir: Strategija Vlade RS na področju migracij, 7.6.2019), trend pa je naraščajoč. »Najboljši iz Slovenije odhajajo v tujino zaradi pogojev dela in plačila. Skrbi me, kaj bo čez 10 let, če se bo ta trend nadaljeval. Zato govorimo o ukrepih za mlade in vlado pozivamo, da skupaj pripravimo konkreten akcijski plan, kako privabiti mlade nazaj v Slovenijo. Potrebujemo takšne davke, da bomo družbo naredili privlačno navzven in navznoter,« je opozoril Batagelj.
V obdobju 2010-16 se je število mladih, ki so odšli iz Slovenije, povečalo za skoraj štirikrat (Vir: raziskava Slovenska mladina 2018-19). Spodbudno je sicer dejstvo, da se tudi več Slovencev iz tujine vrača v Slovenijo, vendar to ob negativnih demografskih trendih ne bo dovolj, izpostavlja klub. Brez konkretnih in jasnih ukrepov Slovenija ne bo uspela narediti koraka naprej.
Zato so slovenski podjetniki, združeni v SBC, pripravili konkretne ukrepe, s katerimi apelirajo na vlado in druge pomembne deležnike, da prepoznajo pomen mladih za razvoj Slovenije, slovenske družbe in podjetništva. Predlagajo, da skupaj z vlado pripravimo in potrdijo poseben akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, s katerimi bi mladim zagotovili boljšo perspektivo in s tem tudi boljši socialni položaj v Sloveniji. Edino to lahko zmanjša zanimanje mladih za odhod v tujino.
SBC – Klub slovenskih podjetnikov je predstavil naslednje konkretne predloge ukrepov:
A. DAVČNE SPREMEMBE (GLEDE NA AKTUALNE PREDLOGE)
1. Nagradimo in motivirajmo zaposlene
Predlagamo izplačilo 13. plače oziroma nagrade za uspešnost brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200% povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu. Oziroma do višine vsaj 150% povprečne plače naj bo nagrada oproščena vsaj plačila dohodnine že z letom 2020.
Podjetja naj sama odločijo, kako bodo nagradila zaposlene za poslovno uspešnost. Na ta način imajo podjetja v času konjunkture možnost dodatnega stimuliranja kadrov brez uravnilovke, vključno z mladimi talentiranimi strokovnimi kadri, s čimer bi zaradi kvalitetnejšega razvoja posredno pridobili vsi zaposleni. To je eden boljših in nujnih ukrepov za dviganje dodane vrednosti.
2. Stopnja davka od prihodka podjetij naj ostane enaka; to je edina davčna vaba za investitorje
Strinjamo se, da se določi najnižja stopnja DDPO pri 7%, kar smo tudi sami predlagali. S tem dvigamo tudi efektivno stopnja tega davka. Prav je, da je obvezno takšno minimalno plačilo davčnih obveznosti s strani pravnih oseb in da se te ne znižujejo z olajšavami vse do ničelne stopnje. Ob tem še vedno podpiramo in zagovarjamo obstoj 100% olajšave za raziskave in razvoj, kot tudi olajšave na področju investiranja.
Obenem predlagamo, da se ohrani stopnja najvišja stopnja DDPO pri 19%. Stopnja DDPO je res nižja kot v nekaterih drugih državah (Nemčija, Avstrija itd.), vendar predstavlja še edino dav
no konkurenčno prednost v primerjavi z našimi konkurentkami. Pri čemer razvitejše države ponujajo številne druge prednosti za investitorje, ki so jih razvijale desetletja (dualni sistem izobraževanja, boljša infrastruktura, boljše sodelovanje podjetnikov z univerzami …).
Ob tem ni zanemarljivo poudariti, da je tik pred 1. majem avstrijski kancler do leta 2022 napovedal še bistveno večjo davčno razbremenitev, kot jo je napovedal že naš gost iz avstrijskega finančnega ministrstva, Marjan Wakounig, februarja letos na SBC Forumu, in sicer v vrednosti kar 6,5 milijarde evrov – znižanje stopnje DDPO v Avstriji na 20% oz. 19% v naslednjih letih.
Ni čas za dodatno obremenitev dobička podjetij, temveč je skrajni čas za ukrepe, s katerimi bomo mladim v podjetjih omogočili tudi druge perspektivne prednosti, kakršne kot del podjetniškega okolja ponujajo razvite članice EU. Ne pa da dodatno obremenjujemo podjetja, namesto da bi jih spodbujali k reinvestiranju zaslužkov za boljšo prihodnost. Če bo reinvestiranja dobičkov manj, bo tudi manj perspektive za mlade.
3. Ni smiselno, da podjetnike obdavčimo najbolj v regiji
V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov pozdravljamo predlog, po katerem so se želje po velikem povečanju stopnje davka na kapitalske dobičke (DKD) umirile in da se je predlagana stopnja DKD znižala na 27,5%. A obenem je povsem jasno, da je tako zgolj zaradi trenutnih političnih razlogov.
Namreč, s takšnim ukrepom bi se Slovenija popolnoma izenačila z Avstrijo in se približala tudi številnim drugim razvitim državam članicam EU. Mednarodno primerjalno ni prav nikakršnega razloga za dvig obdavčitve DKD. Zato ponovno predlagamo razmislek, saj se bo Slovenija s predvideno višjo davčno obremenitvijo kapitala še bolj oddaljila od svojih največjih konkurentk – Poljske, Češke, Madžarske.
Posebej poudarjamo, da bodo manj ugodne tudi padajoče stopnje znižanja DKD, kot so sedaj, kar lahko odvrne podjetnike nadaljnje podjetniške poti v Sloveniji. Že sama previsoka stopnja DKD pa lahko odvrne od namere, da bi se podali na podjetniško pot, številne mlade Slovenke in Slovence. Namesto da bi jih podprli, jih bomo že na začetku podjetniške poti dodatno obremeniti.
B. POSEBNI SOCIALNI IN DAVČNI UKREPI ZA MLADE
4. Neodvisnost kadrovskih štipendij od socialnih pomoči in olajšave za podjetja.
Kadrovske štipendije naj se – kot spodbuda marljivim dijakom in študentom – izvzamejo iz skupnega dohodka gospodinjstva in tako ne vplivajo na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči.
Poleg tega naj se podjetjem v tekočem poslovnem letu za izplačane kadrovske štipendije v preteklem poslovnem letu priznajo dodatne olajšave pri plačilu prispevkov delodajalcev, in sicer v višini 100 % izplačanih štipendij.
Ta predlog smo vsem najmočnejšim političnim strankam in tudi resornim ministrom v zadnjem letu in pol predstavili večkrat, toda še vedno ni uresničen.
Mladim iz socialno šibkejših družin bi tako gmotno pomagali v času šolanja, obenem pa bi mladi talenti bolj ostajali doma in ne bi odhajali v tujino, s čimer Slovenija dodatno izgublja razvojni potencial za prihodnost.
IZJAVE ČLANOV SBC – Kluba slovenskih podjetnikov
Simon Mesec (MEBOR), član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov
»V podjetju Mebor se ukvarjamo s proizvodnjo in razvojem strojev za razrez lesa. Za naše podjetje je zelo pomembno, da pridobimo čim več mladih, ker bodo le oni gonilo našega razvoja. V kovinarstvu sploh primanjkuje ustrezno izobraženega mladega kadra, zato je spodbuda (olajšava) s strani države še kako nujna, mi pa bomo seveda naredili naš del posla (odgovornosti) in razpisovali štipendije.«
Nuša Pavlinjek (ROTO)
»Roto ima močan R&R oddelek, kjer razvijamo 3 nove izdelke na teden, prav tako pa številne nove tehnologije za proizvodnjo in razgradnjo polimerov. Zato sodelujemo s fakultetami na razvojnih projektih, kjer aktivno vključujemo študente v podjetje, jih na koncu nagradimo in nudimo kariero po končanem študiju. Naši zaposleni so tudi so-mentorji dijakom in študentom pri seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih delih.
V Pomurju smo že vrsto let soočeni z begom možganov, v preteklosti v prestolnico, v sedanjosti pa v sosednjo Avstrijo. Zato v ROTO v okviru Roto Akademije štipendiramo različne profile študentov, jih med študijem vključujemo v projekte podjetja in pozneje nudimo kariero.«
5. Davčne spodbude podjetjem za gradnjo kadrovskih stanovanj.
Ta predlog je že dobil podporo Državnega sveta RS. Pobuda je odziv na aktualne in dolgoročne družbeno-ekonomske potrebe v Sloveniji po večjem številu najemniških stanovanj in potrebe gospodarskih družb po kadrovskih stanovanjih, ki jih lahko namenijo tako mladim kot strokovnim kadrom iz tujine.
Stanovanjska politika ne izkorišča potenciala gospodarstva pri reševanju enega od ključnih družbenih problemov. Davčne spodbude in sistemsko sodelovanje lahko bistveno prispevajo k hitrejšim in tudi bolj ustreznim rešitvam ter pozitivno vplivajo na gospodarski cikel.
Je pa pomembno, da se vzporedno s tem ukinejo tudi bonitete za zaposlene, ki jim delodajalci omogočijo bivanje v kadrovskih stanovanjih.
Cilj pobude je odpreti dialog z Vlado RS in odločevalci na ministrstvih (MOP, MGRT, MF, MDDSZ, MZI) o sistemskem vključevanju gospodarstva pri zagotavljanju ustrezne stanovanjske oskrbe v Sloveniji.
6. Ukrepi za vračanje in zadržanje slovenskih talentov
a. Uvedba posebne davčne olajšave po zgledu Italije, Avstrije in drugih držav, ki ponujajo znižanje osnove za plačil davkov za 3–5-letno obdobje, če se mladi talenti iz tujine vrnejo v Slovenijo in nadaljujejo svojo raziskovalno pot v javnem ali zasebnem sektorju v Sloveniji.
Italija že razmišlja, da bi to možnost uvedla ne samo za Italijane, ki se vrnejo v Italijo, temveč za vse talente. Aktivno privabljanje mladih raziskovalcev in talentov je pomembno za nadaljnji razvoj Slovenije. Podoben predlog rešitve zastopa tudi Društvo VTIS (ki združuje v tujini izobražene Slovence), s katerim SBC že leta tesno sodeluje.
b. Nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami (pravica do kasnejšega nakupa po vnaprej določeni ceni) so eden od načinov vključevanja zaposlenih, zlasti mladih talentov med lastnike. V več zahodnoevropskih državah in tudi v ZDA solastništvo zaposlenih na različne načine spodbujajo z davčnimi olajšavami. V tem namreč po eni strani vidijo korist za gospodarstvo v celoti, za lokalne skupnosti (zaradi večje verjetnosti, da bodo taka podjetja obstala v določenem okolju in zagotavljala zaposlenost), po drugi strani pa jih država podpira zaradi interesa za vlaganje v socialno varnost zaposlenih po upokojitvi. Največjih davčnih olajšav so deležna podjetja, ki sama odkupujejo delnice za brezplačno razdelitev zaposlenim, pod določenimi pogoji so lahko deležni davčnih olajšav tudi lastniki, ki delnice prodajo zaposlenim. V Sloveniji davčnih spodbud za solastništvo zaposlenih še ni.
C. IZOBRAŽEVALNI PREDLOG: »MLADI IMAJO PRAVICO BITI OBVEŠČENI O ZAPOSLJIVOSTI«
7. Proaktivno javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah.
V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov smo v okviru programa »ZA prodorno Slovenijo« izpostavili predlog za vsakoletno javno spremljanje in obveščanje o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah.
Zato predlagamo, da se v Zakonu o visokem šolstvu zagotovi podlage za anonimno povezovanje administrativnih podatkov izobraževalnih institucij (npr. sistem eVŠ) z osebnimi podatki diplomantov (podatki o vključitvi v socialna zavarovanja in davčnimi podatki posameznika) ob upoštevanju vseh kavtel varstva osebnih podatkov. Administrativni podatki institucij bi lahko bili obdelani in agregirani s strani pooblaščene institucije, kot je Statistični urad RS, ki že danes opravlja podobne raziskave oziroma analize in šele kot takšni javno objavljeni. Bistvo nacionalnega zbiranja podatkov je, da so podatki med seboj primerljivi in s tem kakovostnejši.
Analiza tovrstnih podatkov se posledično lahko uporabljajo na področju izobraževanja za spremljanje uspešnosti visokega šolstva, strateško načrtovanje, zagotavljanje kakovosti izobraževalnega procesa, za karierno orientacijo študentov ter za informiranje delodajalcev o ponudbi na trgu dela.
Podoben sistem poznajo številne države EU, med njimi Avstrija, Italija, Madžarska, Francija. Tovrstni podatki morajo biti podlaga za oblikovanje akcijskega načrta za zelo proaktivno, učinkovito obveščanje javnosti, zlasti mladih pred vpisom in njihovih staršev, o zaposljivosti diplomantov po fakultetah in ključnih programih, s ciljem opolnomočenja mladih s ključnimi informacijami pred samim vpisom oziroma izbiro fakultete ali študijskega programa.
Tovrstni predlog smo že podali na skupnem sestanku v začetku marca 2019 ministru za izobraževanje dr. Jerneju Pikalu. S takšno rešitvijo bodo pridobile tako fakultete, univerze, študentje, kot tudi gospodarstvo in družba kot celota. Predvsem pa mladi.
Novinarski konferenci je sledila 6. SBC Akademija z naslovom »Top aktualne inšpekcijske tematike«, na kateri so ključni predstavniki inšpekcijskih služb izpostavili najaktualnejša področja, ki jih ta hip preverjajo, in predstavili rešitve, ki so takoj uporabljive v praksi. Prakse in rešitve so predstavili: Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica Tržnega inšpektorata RS, Manja Kralj, vodja oddelka za finančni nadzor s področja davkov na Finančni upravi RS, in Jadranko Grlić, glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za delo.
