Zazrl davi spet se je v zrcalce,
podplutost, gologlavost fant prezrl,
pred steklom sam potem se nase zdrl,
se iz profila še ogledal malce.
Je čas, prijatelj, da spet zarotiraš,
mu notranji je glas tedaj prišepnil,
in pred nikomer več ne boš počepnil,
ni prav, ambicije da še zatiraš.
Se treslo je zrcalce, ko preskušal
je držo kakor svojčas Mussolini,
potem prijaznost fant pred steklom hlini,
diktatorske slasti bi rad okušal.
Potihem stranko dela da prevzame
in kanclerski z njo položaj zasede,
in sredi takšne neizmerne zmede,
se v vlogi firerski naš fant posname.
Naprej se pači spet pred ogledalom,
mu Jalta tokrat pred oči prihaja,
sam sebi z brki dolgimi ugaja,
na tleh nasprotnika uzre pred tnalom.
Ambicije te svetu da razkrije,
odločen je, ko v ogledalo bulji,
nato prikazen v njem grdo nahruli,
saj sanjski se privid mu v nič razbije.
