Zlato danes najdemo mladino,
tisto pod rdečo ki marelo,
s parazolom židanim veselo
navdušuje se nad domovino.
Domovino, materjo vsem milo,
ki je pod večer se jezno znesla
nad sosedom Janezom, odnesla
s tem aplavz, da vse se je svetilo.
»Mati mila naša je krščanska«,
je mladina vzhičena, ponosna,
»ta naveza z mamo bo donosna
in korist od nje prav gromozanska.«
Našla končno z mamo je mladina
skupen jezik, pa čeprav sovražna
do krščanstva je in Cerkve, važna
zdaj naenkrat mladim je družina.
»Z materjo smo eno, smo družina,
mati naša ker ljudem je mila,
naš pa dom je razlaščena vila,
skupna ne ločuje nas lastnina.«
So močnó čudili se sosedje,
saj med materjo in med mladino
je sovraštvo vladalo edino,
zdaj pa mati mladim je zaledje.
Mladi kajpak so za socializem,
vendar mati jim simbol postaja,
saj za njimi nič ne zaostaja
njen krščanski materializem.
