Milan Sanji tole je očital:
»Kar si rekla, scela je zlagano,
itak naokoli dobro znano,
kaj bi te zaman z resnico pital.«
Sanja odgovarja prizadeto:
»Najbolj me boli, da Milan reče
mi kaj takega, hudo me peče,
dostojanstvo mi bilo je vzeto.«
»Nič ne skrbi, draga moja Sanja,
česar ni, ti ni mogoče vzeti,
nič dodati in še manj oteti,
se resnica temu dejstvu klanja.«
Mar je Sanji vselej za resnico,
teh je itak več po sodbi njeni,
a skrbi jo to, da bratci njeni
boj izgubljajo za predpravico.
