Zbrala se pri mizi je družina,
no, saj veste, gre za evfemizem,
njena je dejavnost drugi -izem,
spravila se skupaj je glavnina.
Tudi danes ni umanjkal boter,
boter, ena, dve in boter tretji,
na družinske jasli vsi pripeti
skozi vrata vdirali so noter.
Boter spregovoril je najmanjši,
ki družino zadnji čas predstavlja
in na prvo mesto jo postavlja,
botrček tako je malček dvoril:
“Ni primerno, da se vernost greste.
kaj bi šli se verska obeležja,
je družina namreč dosti težja,
to družinski praznik je, da veste,
Dan današnji praznik bo družinski,
kakor mrtvih dan zdaj vsi so sveti,
zapovedano ta dan bo kleti,
žur vsem zaukazan bo skupinski.
Naj se ve, da nismo le skupina,
nismo kakšni palčki iz podzemlja,
verni smo učenci vendar Kremlja
se po laško pravi nam družina.”
Je razglašal vrednosti družine
boter in kot vedno se napenjal,
tveziti več v strahu ni odjenjal,
da ta svet zlagani kmalu mine.
Člani so družine svetohlinski
sedli okrog botra in čakali,
ob slovesu kdaj bodo jokali,
praznik kdaj dočakajo družinski.
