Peto nam zapel je simfonijo,
v mesec tulil fant zavijajoče,
češ da on počel bo to, kar hoče,
pevsko da zapušča kompanijo.
Levi del seksteta se je stresel,
nič več zdaj podpore ni solista,
peta simfonija ni več čista,
šalo vrag iz zborčka je odnesel.
Saj ni simfonija, ga popravil,
analitik je, ki jih posluša,
peta je kolona tale duša,
ki sekstet si vaš jo je zapravil.
Peta simfonija in kolona,
Dejko pevec skoraj se razjoče,
nas ob dober glas ostale hoče
spraviti in to vse brez bontona.
Smo na levi strani, na levici
našega imeli jo seksteta,
zapustila nas je vsa razpeta,
stran odpela zdaj je, po krivici.
Kdo odslej na levi bo soliral,
smo ob pevca pete simfonije,
Dejko prav debele solze lije,
kdo bo naše petje še podpiral?
Kakor koli, analiza pravi,
je s številom pet bila težava,
mesec zdaj tam nad oblaki plava
in kot peto se kolo postavi.
