Prišle na plano spet so kreature,
pa bil ni pust, je bliže dan mladosti,
predajale so lastni se norosti,
nabrale kar tri delovne so ure.
Če delo šemljenje je pač seveda
in vpitje, ki kokošji krik posnema,
če drugo ne, pohvalna njih je vnema,
človeška da se prikazuje beda.
Le česa vsega ni bilo sinoči,
od smrti v maskah pa tja do žandarja,
vse to zavoljo tistega denarja,
ki več za maškare se ne izloči.
Ki za namene nujne se porabi
denar, ki ni ga, ker takoj poide,
in v roke kreaturam več ne pride,
da nanje se pogled ti prav zagabi.
Ne bom jih kritiziral, jim odmerjal
pozornosti, ki res je niso vredne,
ne bom imenoval jih duše bedne
in tudi s šemami več ne primerjal.
Saj taka vendar s šemo primerjava
bila za pusta skrajna bi žalitev
in te ugotovitve potrditev
ponudi v hipu nam že pamet zdrava.
