Vesel Tomaž računske je naloge,
dobil ki v šoli jo je v reševanje,
docela zdi se fantu jasno stanje,
naloga takšna je kot druge mnoge.
Tomaž vesel naloge je rešitve,
učitelj rezultat mu je prišepnil,
Tomaž veselo da bi spet počepnil,
podprl še z računi vse trditve.
Trditve, kaj naj se ne financira,
kaj prav ni, torej, kje da so napake,
rešitve so na dlani, kajpak take,
da naš Tomaž veselo jih podpira.
Pa se v računu mu problem pojavi,
ga zmedel bil Martinček je, prijatelj,
računov nepokritih izdajatelj,
da ni Tomaž vesel, nam nekaj pravi.
Ga zmedla je docela strategija
računska, zdaj rešitve išče v sili,
vesel ni, še sam sebi se zasmili,
z Martinčkom ker pekli ga španovija.
Martinček? To ni kakšen reševalec
In tukaj za Tomaža je zadrega,
v težavah je globokih ta kolega,
vsem znan kot časopisov raznašalec.
Pozna Martinčka, moral je priznati
in druge prišepetovalce tudi,
rešitve išče naš Tomaž, se trudi,
kako in s čim nasprotno dokazati.
Vesel Tomaž ni, da so ga ujeli,
naloge kdo dejansko mu rešuje,
veselje ga mineva zdaj, da tu je,
pogledi so njegovi neveseli.
Tomaž se pri rešitvi je zaštrikal,
v napoto hodi mu z Martinčkom znanstvo,
vprašljivo s tem njegovo je poslanstvo,
da lažne naj rešitve bi podtikal.
Veselega ni videti Tomaža,
prijateljstvo z Martinčkom je razkrito,
priznati moral bo in to odkrito,
da to samo še ena je blamaža.
