O aktualnem dogajanju v zvezi z zaščitnimi maskami je za spletno stran SLS spregovoril predsednik SLS Marjan Podobnik.
Gospod Podobnik, ali je res, da ste za posredovanje pri nakupu mask poklicali tudi predsednika Vlade RS, in ali je res, da ste z njim grozili pri pogovoru z direktorjem blagovnih rezerv Antonom Zakrajškom?
Ko me je poklical bistriški župan in vprašal, ali lahko kaj posredujem, da bi njihova občina čimprej prišla do nujno potrebnih zaščitnih sredstev, in ko je povedal, da imajo v njihovi občini podjetje, ki se ukvarja z zaščitno opremo, in ima kontakte s proizvajalci po svetu in da bi lahko nemudoma prišli do zaščitnih mask, ne vedo pa, kako priti do naročila, sem nemudoma odreagiral. Poslal sem sporočilo predsedniku vlade, da bi lahko Slovenija v nekaj dneh prišla do potrebnih zaščitnih mask. Janez Janša me je takoj usmeril na gospodarsko ministrstvo pod katerega spadajo blagovne rezerve, gospodarski minister pa na direktorja blagovnih rezerv. Nato je prišlo do dogovarjanja med podjetjem Dobnik Trade in blagovnimi rezervami. Ko so me iz podjetja obvestili, da imajo praktično vse dogovorjeno z blagovnimi rezervami in manjka samo še podpis, tečejo pa zadnje ure do trenutka, ko v Turčiji rezervirane maske ne bodo več dosegljive (rezervirane so bile do dneva in ure natančno), sem poklical direktorja blagovnih rezerv in res zelo povzdignil svoj glas. To je bil namreč čas, ko mask v Sloveniji ni bilo, ko so ljudje pri nas, še bolj pa v sosednji Italiji umirali, ko so bolnišnice, domovi za starejše, občine in mnogi drugi množično iskali zaščitno opremo; ko je bilo maske tako težko dobiti, da so jih dobesedno kradli drug drugemu (kot je npr. povedal Pečečnik), ko sta celo Nemčija in ZDA dobesedno zaplenili več pošiljk mask, ki niso bile njihove. V takem času naj bi zaradi premajhne ažurnosti nekega posameznika na blagovnih rezervah Slovenija za nedoločen čas izgubila milijon nujno potrebnih mask. Ker so kljub mojemu posredovanju pogodbo podpisali in plačali maske nekaj ur prepozno, so le-te namesto 20. marca, prišle v Slovenijo šele okoli 16. aprila, in to ne iz Turčije in niti iz Indije, kamor se je podjetje potem usmerilo, ampak iz Kitajske.
Kakšno pa je po vašem mnenju vloga Ivana Galeta pri celotni zgodbi?
Vsak dan prihaja več dokazov, da Ivan Gale, namestnik direktorja blagovnih rezerv, ni bil žvižgač, ampak v najboljšem primeru skesanec. Če bi hotel, bi namreč lahko že prej opozoril na nepravilnosti, če se mu je zdelo, da obstajajo. On pa se je oglasil in ob polni medijski podpori vladi nenaklonjenih medijev in označil številne ljudi okoli sebe za krivce, vojne dobičkarje in nasilneže, sebe pa kot največjega poštenjaka, ki razkriva korupcijo in druge nezakonitosti. Dokaz, da gre za vse kaj drugega, je tudi dejstvo, da se Ivan Gale ne želi oziroma ne upa soočiti z mano. Če pa držijo današnje informacije, da za njegovo akcijo stojijo bivši šefi obveščevalne službe in Gregor Golobič, potem pa je povsem možno, da Ivana Galeta s kakšno stvarjo držijo in ne sme pristati na soočanje. Tudi nosilci skupine podpore Ivanu Galetu na Facebooku, ki izhajajo iz RTV Slovenija in z nekaterih drugih zanimivih naslovov, dokazujejo, da ni slučajno, da kljub vsem uradnim, formalnim zahtevam in neformalnim prošnjam do tega trenutka nisem dočakal nobene objave odgovora na obtožbe, ne na Radiu Slovenija in ne na Televiziji Slovenija. Nasprotno, Radio Slovenija si je včeraj privoščil, da je vsako uro predvajal napade Galeta name. Dodali so, da se Gale želi soočiti z mano. Torej popolna manipulacija, vredna prej omenjenih botrov, ki stojijo za Galetovimi nastopi.
Zakaj pa niste posredovali v vaši občini Velike Lašče, kar vas sprašuje tudi Ivan Gale?
Ker me doslej ni nihče vprašal, sicer bi z veseljem posredoval tudi za svojo ali katerokoli drugo občino, če bi kdo name naslovil prošnjo in bi imel možnost, da pomagam. Naj dodam, da ne obtožujem vodstva in delavcev blagovnih rezerv za neustrezno delovanje. Nasprotno. Verjamem, da se jih velika večina veliko večino časa trudi po najboljših močeh, da bi odgovorno izpeljali tudi to zahtevno zaupano jim nalogo, za katero sicer v glavnem niso usposobljeni, zato je naloga še toliko težja. Obsojam pa početje Ivana Galeta, ki je delno opravičljivo izključno v primeru, da so mu dejanski nasilneži in botri grozili in je moral pod grožnjo za svojo zaščito obtoževati druge.
