So kupili lani ga sosedi,
trinajst stal jih je samo nečesa,
ni pomembno, stvar je interesa,
zdaj šopiri isti se na sredi.
Iz uvoza so ga pridobili,
to produkt domačega ni znanja,
kriznega odsev je družbe stanja,
vse sosedi vanj so zdaj vložili.
Je konjiček, pravijo, jekleni,
vneto pred sosesko se postavlja,
za gorivo in za blišč zapravlja,
da se sosed marsikak že peni.
V eni noči je konjič porabil,
vse zajemal s kar največjo žlico,
ko se peljal na izlet je v Švico,
toliko, da raje sem pozabil.
V eni noči ves se pomehkuži,
za sijaj porabi pločevine,
v noči, ki le v nekaj urah mine,
kolikor čez mesec se zasluži.
Pravijo, da rating mu le rase,
da dirkalnega je šarca marke,
prave vedno da ima poudarke
in najbolje poskrbi da zase.
Čakamo ostali zdaj sosedje,
da ga vidimo navzgor speljati,
ko bo treba vse od sebe dati,
kakšno bo tedaj menjav sosledje.
Čakamo, ko treba bo v klančino,
ko bo avtomatik odpovedal
in konjič se končno bo zavedal,
da nemočen je pred serpentino.
