Dékle je šivala kar brez šivanke,
vemo še dobro, se pesem začenja
in se stopnjuje, saj laž ne pojenja:
fántič brez noge je skakal čez planke.
Takšno so štirje nam zdaj uglasbili,
pesmi to stare je nova priredba,
v kánon ubrana vsem znana zasedba,
so opozicija glasna s trobili.
Lukec brez noge, ta skok čez ograjo,
Marjanček z glavo do dna gre bazena,
vbada brez igle šivilja Alena,
Tanja zanetila rada bi vstajo.
Javno da mnenje na pravi je strani,
so nam zapeli res prav prizadeto,
vpili s trobili v en glas na moč vneto,
publika vpraša: Mar ti so pijani?
Ne, je odgovor, to pač ni zadetost,
druga substanca kvartetu botruje,
polifonija brez smisla vse huje
vsak dan razkriva, kaj je prizadetost.
Ko fántič brez noge planke podira
in brez šivanke ko vdeva šivilja,
vstajnica ko zabezlja vsa brez cilja,
vidi predobro se v hipu ovira.
Je invalidnost vseh teh potrjena,
stopenj nobena prav nič ni zlagana,
skladbe poanta predobro poznana:
štirje bolniki, a berga le ena.
