Pripomba na članek Andreja Pozniča v ČASNIKU, pa tudi o nedelji, ki je za kristjane Gospodov dan.
Prebral sem članek O peti koloni v ‘Časniku’, ki ga je napisal župnik g. Andrej Poznič. V precejšnji meri ima prav, bode pa v oči njegov izraz, da naši politiki dobijo borih 3.500 evrov za delo, ki ga opravljajo v tem kriznem času. Vsaj toliko (če ne celo več) je vredno delo zdravnikov in medicinskih sester, ki zamaskirani garajo in pomagajo bolnim ter se trudijo preko svojih moči. Pošteno bi bilo, da bi tudi oni vsi po vrsti dobili borih 3.500 evrov. In da se v tem težkem času ne samo doda krizni dodatek majhnim penzijam, naj se vzame polovico penzije vsem tistim, ki jo imajo višjo od 3.000 evrov (poleg Kučana še mnogi drugi 5.000 evrov ali več).
Sveto pismo (na nešteto mestih) in tudi cerkvena zapoved nas spodbujata, da kristjani spoštujemo Gospodov dan. To se na najlepši način odraža, da v nedeljo gremo k sv. maši in molimo. Da imamo čas za svojo družino, da ne gremo v službo in da ne opravljamo težkih del. In ker smo se tudi kristjani po večini na to Božjo zahtevo požvižgali (po večini pravim zato, ker jih v nedeljo pride v slovenske cerkve le kakšnih 15 do 20% krščenih), je moral za to stvar poskrbeti sam Bog. V svetem pismu namreč večkrat beremo stavek iz Božjih ust: ‘Jaz sam bom poskrbel’. Bog torej vzame vajeti v svoje roke vedno, ko ugotovi, da smo ljudje (kljub svoji navidez vsemogočni pameti) tako zelo nemočni in nesposobni. Poslal nam je korona virus tudi zato, da nadoknadimo Gospodove dneve za leta nazaj, ko jih nismo spoštovali.
Slovenci smo se po večini odločili o zaprtju trgovin v nedeljo in zgodilo se ni nič. No, sedaj se pa je.
Imeli smo tudi v nedeljo (nepotrebne) službe. No, sedaj jih pa nimamo.
Nismo imeli čas za svoje domače. No, sedaj ga pa imamo.
Bili smo površni v čutenju do drugih. No, sedaj smo se začeli bolj poglabljati.
Bilo nam je vseeno za svet okoli nas. No, sedaj nam kar naekrat ni.
Nismo pomislili na svoje prijatelje (četudi na daleč po telefonu). No, sedaj pa smo.
Ob nedeljah smo imeli za opravit veliko težkih del (koliki stroji in traktorji in mešalci so ropotali). No sedaj pa nam ni treba.
Nismo skoraj nič molili ali zelo malo, ker smo si bili sami sebi zadostni in zelo aktivni. No, zdaj pa (ko je časa v obilju) se da tudi molit.
Ob nedeljah zaradi utrujenosti nismo hodili na sprehode. No, sedaj pa radi gremo v naravo.
Milijarda zemljanov je v tednu, ki je za nami, že nadoknadila šest nedelj, ki so v preteklosti bili v delavniki. In Bogu je to všeč. Naučimo se kaj iz tega, da nas Bog spet s čim ne preseneti. Ni se za hecat z Njim.
Bodimo še naprej združeni v molitvi za zdravje, da nam bo Vsemogočni pomagal in usliševal naše prošnje. Kot že tolikokrat doslej.
P. S. Berem in premišljujem knjigo preroka Amosa. Neverjetno, kot bi jo pisal lani in napovedoval današnje dni! Priporočam tudi drugim.
Sandi Osojnik, župnik v Grahovem
