Pravkar, ob trinajstih, sem na našem Radiu Prvem slišala histerično zmerjanje, neke naše politične funkcionarke za migracije v EU, da bodo morali Trump, Salvini in podobno kot ona politično usmerjeni belci odgovarjati, ker so proti izginotju bele rase, ki je migranti sploh ne ogrožajo. Razumela sem, da nehumano nasprotujemo migrantom, ki nimajo dovolj prostora, da bi lahko bolje živeli v svojih domovinah. Mi, belci, pa tudi ne smemo imeti nič proti, če postoma ne bomo več beli. To je menda potrebno, da bi nekatere socialno čuteče politike zavladale vsemu svetu.
No, tisto, da pesmico, nima dovolj prostora, vsaj ne takšnega, kakršnega je pšotreboval, je prepeval že Hitler. Pod zgodba o tem, da bo bolje na svetu, če določene rase ne bo več, se je prav tako podpisal Hitler, zdaj pa ga posnemajo do belcev nestrpni izdajalci evropskih narodov, mastno plačani aktivisti levih globalističnih politik, v bistvu zamaskirani stalinisti.
Pa vendarle tega članka ne pišem zaradi njih, temveč zaradi naše nemogoče slovenske politike. Pa je res grozno, ko pomislim, da me bo vsa desnica obsojale, prav tako kot levica, če bom obsodila to, da je naša meja odprta za ilegalne prebežnike, za vse morilce (menda samo borce) iz Islamske države in njihove družine. Tako je zdaj, če bodo desne sranke preveč«neumirjeno« obravnavale množico migrantov, jih nobena levičarska stranke ne bo hotela v koalicijo. Oblast pa je najvišji cilj vsake stranke. Spominjam se duhovnika,ki je ob Trumpovem nastopu prebral neko pismo mladega vojaka, ki je šel v boj za domovino, prepričan, da mu ni žal, tudi če pade že čez teden dni (in je res).
Takšnih vojakov, sploh pa ne politikov, Slovenija nima. Za ozemlje, na katerem smo že dolgo, se bodo poslej borili drugi, močno borili, s pomočjo EU, OZN in zlasti Francije in Nemčije.
Dragi Slovenci, mene je sram. Živimo samo še v televizijskih reklamah, nikjer drugje.
Frančiška (Franca )Buttolo
