Jona svetopisemski v Ninive
šel povedat je, naj pokesajo
svojih grehov se, jih s sebe dajo,
šel svarit nedolžne je in krive.
Tisti Jona je požel uspehe,
le da prej ga je požrla riba,
v zgodbi je bila precejšnja hiba,
a premagali so vendar grehe.
Jona se sedaj pri nas pojavi,
z njim je Klement, pobič razigrani,
ki z neumnostmi samo se hrani,
Jona sam na sredo ga postavi.
Klement zdi na daleč se virozen,
Jona itak zdavnaj inficiran,
infantilno vsakič naspidiran,
kot otrok pretirano nervozen.
Jona, saj vsi veste, no, kateri,
norčeval bi se iz grehov vedno,
z virusi razgrajal bi poredno,
a na nápačne se zdaj nameri.
Tisti virus namreč bo mutiral,
ki ga Jona prérok nacionalni
s Klementom razširja, ta banalni
bo mutant svoj davek pokasiral.
Jona sam ko prvi ga okusi
in predela v ribjem se trebuhu,
več ne bo zabaval o izbruhu,
bo spoznal, kdo res ljudem se gnusi.
