Le na koga tale me spominja?
Ni v večerni gala toaleti,
v pravi se kričeče rdeči sveti,
mar kot spolna sužnja se udinja?
Kje pa, žurnalistka perspektivna,
ravno za večerno hišo javno,
videti nikakor ni zabavno,
ovenela, prav nič eksplozivna.
To bila naj zvezda bi večerna?
V barvi rdeči dosti bolj bo nočna,
saj se ve, za kakšno stvar priročna
in v poklicu svojem brezobzirna.
No, saj veste, da večer pojenja,
noč je krajša vedno bolj takisto,
tudi tale pride si na čisto,
da umazano je, kar počenja.
Le zvečer še najde svoje mesto,
sta večer in noč njen čas za delo,
tudi to bo bitje odcvetelo,
ko večer potone, gre na cesto.
