Kot vemo , so se v vseh naših postkomunističnih vladah (23let) prodajala državna (naša) podjetja privatnikom. V začetku postkomunizma (po zamenjavi Peterleta) so bili kupci (za eno marko) – domači tajkuni, pozneje in še danes pa, so pretežno kupci iz tujine.
V mislih imam primer iz začetka postkomunizma, ko se je za eno marko razkosal TAM (knjiga zadnjega direktorja TAM-a Janeza Laha). Potem razkosanju, večina novih lastnikov tega »ponosa nekdanje države« ni niti enkrat stopila med delavce v svojega podjetja, ampak šele, ko jih je v to prisilil stečaj podjetja. Prosperirali so le, dokler so še bili na zalogi sestavni deli. Poznejši primeri zapravljanja državne lastnine pa so bili primeri državnih( naših)podjetij tujcem – kar še je tudi bila dovčerajšnja praksa.
»Človeštvo je pač takšno, da se imetniki posesti maksimalno posvečajo svoji lastnini, in ne toliko, če gre za tujo – »tovariško lastnino«. V tem je tudi vsa modrost prednosti privatne lastnine, oziroma zakaj kapitalizem nadvladuje komunizem. Še enostavneje: »Če delaš zase, je človeško, da bolj delaš in skrbiš maksimalno za svoje imetje!” Praktični dokaz te trditve pa je: »Da smo v komunizmu povsod jedli kruh iz kapitalistične pšenice!”
Že na prvem zasedanju AVNOJ-a v Bihaču l. 1942 je bilo povedano, da je dober samo tisti komunist, ki je reven človek. In prav zato sem sedaj postavljen pred dilemo o naših tajkunih in z njimi povezanimi kupninami! Ko so še nedavno tajkuni iz Foruma 21 dokupili A – Banko, so se mahinacije tajkunskih poslov, ( kot je tudi aktualno kupovanje poslancev), še bolj pod udarom državljanov. Tako je tudi zanimiva nedavna prodaja Radenske, katere postkomunistična vlada ni hotela vrniti svojcem Šaričevih. Mislim, da prav zato ne, da potem nebi bilo kupnine, saj so že tajkuni oziroma vladajoči post komunisti v preteklosti skušali ovreči zakon o denacionalizaciji!
In tako smo spet pri naslovu sestavka o kupnini, o katri že 23 let izgubljamo sledi. Koga koli vprašam, ne ve kam je šla – gre kupnina? In kot tudi vemo, se v našem postkomunizmu ničesar ni moglo zgraditi brez tako imenovanih evropskih sredstev!
Rajko Topolovec, Ptuj
