Cela luka, bratci, zdaj je moja,
hvalil se glodavec je pred bratci,
in loputal mali mišek z vratci,
trkal se na prseca je svoja.
Vsako ladjo, bratci vam obrnem,
vse preglodam, vsega se dokopljem,
če je treba nov ugrez izkopljem,
tanker, bratci, v hipu vam prevrnem.
Cela luka pa še vsa tonaža,
z eno tačko nesem vam župana,
vsakega dokopljem se pristana,
sem za mišk oči pripravna maža.
Vsako miško z ladje čisto vsake
bom dobil, da pride v mojo luko,
sama se prilepi mi na kljuko,
jo dobim, ki miški ni enake.
Si na jahto malo miško zvabim,
jahta sicer res je le v najemu,
toda ona v mojem bo objemu,
šarm mišiča svoj uporabim.
Kaj bilo potem je, se ne spomni,
se na jahti vse je dogodilo,
kot bi jadro v hipu se zlomilo,
so spomini zbrisani, vsi skromni.
Se zbudil potem na krovu jahte,
ves prebutan, malce še polomljen,
ves podplut in repek miškov zlomljen,
spomnil miškine se mišič žlahte.
