V našem gozdu spet se dela škoda,
je nekdo lomastil, veje klatil,
s čudnimi se v njem živalmi bratil,
ni na delu kakšna zgolj neroda.
Se šopiri tale po goščavi,
rjove, da mu ni mar za logárja,
svoje prednosti samo poudarja,
on da je za gospodarja pravi.
Je rjavi medved spet pritaval
v ta naš gozd, iz stepske je daljave,
ruske so mu namreč dom širjave,
nekaj je evropskih rek preplaval.
Letos ni mu zima dala spati,
od jeseni v gozdu dela zgago,
je doslej povzročal le nesnago,
noče mraz mu več pokoja dati.
Bil že nekaj časa je spokojen,
odkar dali so mu prešnjo zimo
močno brco, a zamenjal klimo
naglo je potem rjavec zblojen.
Se po našem gozdu spet šopiri,
bi logárja rjavec rad izzival,
sebe pa v ospredje sam porival,
kaže domišljavo šape štiri.
Zdi logárju vendar se zamalo
s takim se ukvarjati vsiljivcem,
a z rjavim vzhodnim bo škodljivcem
treba nekaj narediti kmalu.
Zoprno je res postalo stanje,
kdo ukvarjal bi se z blebetavcem,
bo logár počistil s tem rjavcem,
pošlje ga na trajno zimsko spanje.
