Včeraj bil sem radiu prisluhnil,
kratki zdeli so se mi valovi,
škrtalo je, da so se zidovi
tresli, kot da bo vulkan izbruhnil.
Sem ujel, da varda martinuje,
da je Štajerska na meji južni,
tam potikajo ljudje se kužni,
vedno bolj hreščanje se stopnjuje.
Hotel sem zamenjati postajo,
pa hreščanje se je stopnjevalo,
je besnelo, vse bolj ropotalo,
mar za »Mars napada« gre oddajo?
Rečni kot da vrgli so bregovi
se raz sebe, tolklo je vulgarno,
rečni kot da jez prebil nevarno
sam je sebe, vodni z njim plazovi.
Kar opazim, da za stvar gre drugo,
rečni kot da je kanal ta zgaga,
teče iz kopalnice nesnaga,
je razgnalo staro centrifugo.
Nauk je zgodbe, dvesto dva valova
vso umazanijo sta izlila,
zamenjavo res je zaslužila
centrifuga, z njo mašina znova.
Šele ko ta stara pločevina
najde mesto v kakšni strugi rečni,
končno bomo varni, malce srečni,
mirna pred izlivi domovina.
