Gleda Židek svoje poslovanje,
brca v temo, brca v levo, desno,
stanje že preklemansko je resno,
časa ni več dosti za igranje.
Gre gor, gor krivulja mu narašča,
tista rdeča, ki mu stanje kaže,
ni več upanja, da se izmaže,
panika že Židka se polašča.
Gre gor malo, pa navzdol veliko,
kar finance Židkove zadeva,
iz rdečih mu več ne uspeva,
cifre kažejo porazno sliko.
Židano prodal bi zadnjo suknjo,
če bi mogel, a je malo vredna,
Židkova bilanca skrajno bedna
ga čedalje bolj potiska v luknjo.
V poslih le rezervni je igralec,
zdavnaj že ne brca več poslovno,
čemur pravi se tako strokovno,
da ubožen je zdaj podajalec.
Slednjič Židek tega se domisli,
da kak drug mu Žid lahko pomaga,
gleda, koliko pokaže vaga,
zraven kaže se obraz mu kisli.
Tehtata dva Židka iste baže,
kolikšna vsa vrednost je finančna,
a bilanca je porazna bančna,
pa če še tako se Židek laže.
Ni da bi lahko še dal kaj nase,
vaga vse uboštvo izkazuje,
gre gor in potem spet nazaduje,
Žid za bagatelo pač proda se.
