Johnny Cool ime je že proslulo,
se pojavil lani je nenadno,
taktiko pokazal nenavadno,
preden ga docela je sesulo.
Johnny Cool je boksar le z levico,
vedno z isto roko zamahuje,
brez razsodnosti, ne ponehuje,
ne sooči Johnny se z resnico.
Tolče, mlati, leva, leva, leva,
pa čeprav so ga opozorili
in trenerjem se že skrajno smili,
saj zgrešena cela je zadeva.
Johnny pravi, da interpelira,
kaj vem, kaj to v boksu že pomeni,
najbrž to, da zraven ves sen peni,
ko po ringu sebe sam trenira.
Gre iz runde v rundo bolj premlaten,
ne ustavi se, kot bik zaganja
se v nasprotnika, ko že odzvanja
zvonec konec, da je že odvraten.
So mu rekli: »Malo daj predaha
vendar, Johnny, sebi, saj le v prazno
zamahuješ in tako porazno
vsakokrat nasprotnik te namaha.
Nak, je rekel Johnny Cool objestno,
tolkel bo za tekmo izgubljeno,
mahnil z levo spet okrvavljeno,
stresel z glavo komaj polzavestno.
Nauk je zgodbe, ah, saj sploh ni važno,
v boksu, skratka, vladajo pravila,
Johnny Cool pa, težka rogovila,
se iztrošil trapec bo blamažno.
