Štalica je scela pogorela,
tu in tam se reši kakšna krava,
pot iz ognja je edina prava,
to približno dekla je povzela.
Dekla, po slovensko tudi sluga,
stoka nad požarom, silno toži,
malce osmojena je po koži,
videti precej drugačna, druga.
Sluga vleče ven se iz požara
in po gospodarju zdaj udriha,
ker ostali na cedilu, slika
so sedaj propadlega udara.
Zdaj najslabši od vseh gospodarjev
je po slugino bil prejšnji gazda,
nezorana da na polju brazda
je ostala, hiša brez denarjev.
Tolče sluga, se iz štale vleče,
iz katere reši kakšna krava
sem in tja se, slugina zdaj glava
pred prihodnostjo na moč trepeče.
Biti res ni enostavno sluga,
gospodar se menja, ti ostajaš,
komajda dogodkov tok dohajaš,
vse pomeni pa ti zgolj usluga.
